Mičkeno sončka poiskat
3-4 opcije so bile zjutraj v glavi, končna odločitev pa povezana z oblačnimi kapicami na vrhovih.
In Struška je delovala najbolj optimistično, beri osončeno.
Vzpon čez Savske jame in naprej proti Belski planini brez posebnosti. Na planini srečam turaško eminenco Merlotija in skupaj oddrsava na Korenščico. Ker je reva precej kosmata, jo ubereva po skoraj lunarni pokrajini proti vrhu Struške. Par mm snežnega poprha je poskrbelo za čudovito zimsko kuliso. Vmes se je okoli vrha sukajoča megla ponovno razkadila...in po prihodu na vrh ponovno navlekla. K sreči ne za dolgo.
Presenetljivo zvezna smučarska odejica in odlična kombinatorika med ruševjem je omogočila, da sva prav lepo prismučala nazaj na planino. Flanke, ki jih je polizalo sonce so bile namreč lepo zmehčane.
Prav takšna je bila tudi cestica, ki pelje na planino. Zaenkrat je povsem dovolj široka za hitre, slalomske zavoje. V gozdu proti Markljevemu rovtu je sicer bolj revščina, a se da brez težav.
Sankaška pista pa poglavje zase. Občasno zelo ledena pa tudi posuta s kamenčki, da se splača prečekirat glede možnih izletnih con.
No, nama to ni bilo potrebno. Fabrški Ripsticki namreč več kot dobro splužijo še tak šoder, kamenje in podoben nebodigatreba na snežni podlagi.
Lp D :)
Zadnja sprememba: 29.12.2022 ob 19:05
Poglej si še
Pršič z napako
VDV