Matičarji smo Lenuhi
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m
Popoldne sem parkiral na Ljubelju in sveže, dobre informacije sem imel v mislih do vstopa v Lenuhovo smer. Plezalno je super narejena, smučarsko ne tako zelo, a dovolj, da smo jo danes precej suvereno presmučali trije Matičarji....druga dva skupaj nimata toliko let kot jaz, a izkušnje očitno vseeno štejejo.
Smučarsko Lenuhovo bi razdelil na tri detalje. Prvi je prehod iz udobnega zgornjega snežišča na greben in nad začetek strmega žlebu, ki ga je z nekaj motnjami konec spodaj na Šentanskem Plazu. Na ta greben čez dan sije sonce, popoldne pa je v senci in postaja zelo trd, tu je izpostavljenost največja, saj je pod smučmi zahodni del stene (spodaj so smeri AGT, Filipova smer, Kamnolom in Jesenska smer), pod tem grebenom je bolj široko pobočje, omogoča lepe zavoje, nižje je drugi detalj smeri. Ozek in strm kamin, nižje se žleb še enkrat močno zoži. Spodnji iztek smeri je le še lep, strm konec zelo zahtevne smučarije. Podlaga v smeri je vseh sort, od skoraj ledu, zgonjenega pršiča, trdega grifik snega, skorje.... Spodaj pod smerjo, ko sem zapeljal na trd, grifik sneg (tik ob steni) je bil občutek kot, da se peljem po ravnem!
Petdeset metrov pred bivšim smučiščem je nekaj trdih zastrugov, smučišče trdo, a zelo lepo smučljivo, če ostane še kaj energije v stegnih.
Zadnja sprememba: 17.09.2022 ob 23:27