Lenuhova grapa in Šentanc - Begunjska vrtača
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.367 m
Žiga je včeraj izrazil željo, da bi nekam šel. Jaz sem izrazila željo, da bi plezala in smučala. Pa sva šla - na smučah, opremljena z vsem, kar pritiče tem dvema športoma. Kolono, ki se je vila proti zelenici, sva zapustila po prvem vzponu in se pričela vzpenjati po Šentanskem plazu proti vstopu v Lenuhovo grapo, kjer je bila že lepo izdelana polička za menjavo opreme. Smučke dol, dereze gor, čelado na glavo, cepine v roke, smučke na hrbet.
Lenuhica nama je postregla s pravim alpinističnim vzponom, predvsem glede na dejstvo, da je bila na ključnih delih precej snežno podhranjena. Začetni skok sva od-orodjarila, saj je bilo snega in ledu na skali le za okus. Enako je bilo tudi z drugim skokom. Nadaljevala sva po že utečenih stopinjah predhodnikov, pri čemer sva celo pot, kot Janko in Metka, sledila krvavim madežem v snegu - nekdo pred nama jih je moral dobiti kar konkretno s cepinom po nosu. Zahvaljujoč tem krvavim madežem sva v drugi polovici smeri z lahkoto sledila smeri, kljub temu, da sva bila zavita v meglo in sever na trenutke ni bil več na severu.
V nadaljevanju grape je bilo snega kar nekaj, mestoma se nama je gaz udirala do bokov, sneg moker, cepini bolj za okras, napredovanje pa kar izziv. Zadnji skok je bil brez snega, in se ga je obvilo po levi strani v izstop iz grape, kjer se je pričelo vlečenje za borovce, suho orodjarjenje, zabijanje cepinov v trave, in podobno. Sledeča stopinjam in krvavim madežem, sva do vrha begunjske vrtače morala opraviti še s precej tečno prečko in prečiti greben, ki je spominjal na tiste može na drugi strani Zelenice. Prostora le za eno nogo, moker nesprijet in udirajoč sneg, okorni pancarji, mokre skale, ki so gledale iz snega... na trenutke pa se mi je celo zdelo, da sem stala v zraku. Tudi tukaj je bilo treba poseči po vseh tehnikah premikanja na vseh možnih podlagah (sneg, led, skala, trave, borovci...). V danih razmerah bi dala oceno UIAA 4-/M).
Z Begunjske vrtače sva sestopila proti sestopni grapi, katere melišče (brez snega) je kronal napihan sneg. Zato sva se odločila za smuk po Šentancu, na vrhu katerega sva doživela pravo malo razočaranje, saj je bil tudi ta, do koder je seglo oko v tisti megli, povsem brez snega. Tako sva tudi nekaj Šentanca prehodila navzdol. Kar je bilo najine turne smuke, je bilo 2/3 Šentanca in od Zelenice do parkirišča. Sneg v Šentancu je bil sicer precej moker, pri spustu poledenelih delov ni bilo, na desni strani (gledano od spodaj) precej klože.
Na pivo na Zelenico sva mogla pa še mal "poštamfat".
Zadnja sprememba: 27.12.2021 ob 21:11
Poglej si še
Weinasch an Weihnachten
Božična Struška