Krožna na turnosmučarskega kralja
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 670 m
Kanjavec!! Kanjavec je turnosmučarski kralj. Je najvišji hrib, s katerega je pri nas možno normalno (ne-alpinistično) smučati. Zato si nedvomno zasluži en uvodni tekst; da ne rečem slavospev :-)
Kanjavec je dvoglavi hrib. Na zemljevidih je leva glava označena kot 1 m višja; pogled na lidarske podatke iz 2014-2015 pa pove, da sta glavi takorekoč enako visoki - pravzaprav se desna zdi za malenkost višja, morda za 2 decimetra. V kopnem Kanjavec marsikoga pusti hladnega (če odmislimo razgled); sam kamen na kamen, prava kamnita pustinja. Za turnega smučarja pa pomeni kraljestvo, prvovrsten cilj pri nas. Neverjetno prostrana pobočja, slikoviti prehodi skozi zakraselo pokrajino, številne možnosti dostopa - vsaka od njih ima svoje čare! Zame nedvomno zmaga dolgi, mestoma strmi, raznoliki in neverjetno slikoviti dostop iz romantične Zadnjice.
Tura na Kanjavec je za turnega smučarja kot praznik!
Zdaj pa opis najinega praznika.
Tokrat sva združila dve atraktivni smeri iz jugovzhoda: gor čez Laz, dol čez Krstenico. Ta kombinacija se po slikovitosti z lahkoto kosa z dostopom iz Zadnjice, je pa seveda od njega manj smučarska, saj je manj strma; razdalje na tej turi so prav enormne. Pa še: trenutno se štarta pred zaprto zapornico na parkirišču nad Staro Fužino. Dolgost pristopa tega res ni kratka!
Razmere na hribu so podobne, kot jih je opisal Bojan pred dnevi. Do snega je nekako pol ure. Midva sva smuči nosila še kar dolgo naprej (za kondicijo, a ne! ... hehe ...); po cesti gre na tak način itak hitreje, višje pa zato, da ni bilo treba na srenače, pa zaradi strmih, za smuči nerodnih prehodov (Cagov'c, Babji stop). Hrib je imel kar nekaj obiska; midva sva bila na vrhu zadnja od morda 20 komadov.
Pogled na naju na vrhu je bil nekako takšen: Boštjan je bil svež in krepak kot ravnokar zalita marjetica; jaz sem bil zdelan in presušen kot kakšna že dolgo uvela vijolica.
Smučala sva večinoma po prijetno odpuščenem snegu, užitkarsko, mehko za peljati; le mestoma je bil sneg malce trši (zgoraj je že začelo zmrzovati; nižje so bili nekateri odseki cel dan v senci). Pravzaprav je neverjetno, da so bile razmere tako zelo enakomerne na vseh 1900 m spusta! Snega je povsod še v izobilju, tudi na kolovozu s Krstenice navzdol. Na spodjem ovinku ceste v Suho so zdaj trije daljši prestopi. Na koncu pa seveda še nekaj štorkljanja do avta (z vmesno pavzo pri bogatem izviru vode :-)
Z razliko od smučanja proti Lazu (pri spustu imaš dva konkretna vzpona: konta pod Debelim vrhom ter vzpon iz luknje planine Laz) spust čez Krstenico nima daljših vzponov; zato pa ima več manjših štamfanj (večina jih je na trasi Jezerce - Krstenica).
Lep, dolg, naporen dan! Priporočava!
Zadnja sprememba: 04.03.2021 ob 23:47
Poglej si še
Bohinjski lepotec Šavnik
Mešano na žaru s Škrnatarice