Krma-Kot
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 800 m
Moooogoče se pa v Kotu še najde kaj pršiča. Pa smo šli pogledat z ekipo: Primož, Matic, Matevž in Blaž. Parkiramo kar v Zg. Radovni na začetku poti v Krmo. Da bo po zaključenem krogu avto bližje. Cesta v Krmo je bolj samo zvožena s traktorjem kot splužena. Večina parkira kjer smo sami. Kakšnih pet avtomobilov je parkiralo mogoče 500m naprej, en terenec se je pa pripeljal mogoče 500m pred Kovinarsko. Gaz od rampe do odcepa za Kravjo dolino je bolj pohodniška kot turnosmučarska. Naprej pa gazi ni bilo. Skozi Kravjo dolino in naprej v smeri Dovških vratc so se menjavali skorja, in vseh vrst klože. Tisti ki cucke ne negujemo, smo plačevali davek v obliki cokelj. Po petih urah smo bili na Staniču. Martinčkanje pred ogrevano fasado koče je bilo težko prekiniti. Smo se mal zbrcal in odrinili v Kot. Seveda pršič je bil že ves zvožen od vetra. Lovili smo mehko kložo, ki jo tudi ni bilo veliko. Vsi prehodi pod steno Rjavine niso narejeni in se je bilo treba držat bolj leve. So pa prehodi za potokom v smeri letne poti vsi zaliti in recimo smučljivi al pa vsaj abručabilni. V tem delu se je celo našlo nekaj zavajev v pršiču. Smučarji so jo po cesti čez Kot porinili brez psov in poročali, da je kar uredu letelo. Dveskarja sva pa skozi rep doline odpsičkala. Odtisov šapic kakšnega od tistih tisoč kosmatincev, še ni bilo opaziti:). Krog je bil zaključen po osmih urah. Fajn šiht smo naredil:)
Zadnja sprememba: 17.02.2019 ob 19:24
Poglej si še
Planjava iz Lučke Bele
Ne čakaj pomladi