Kredarica
Turno smuko sem tokrat začela sama. Parkirala sem v dolini Krme, približno 500 nižje od Kovinarske koče. Višje si zjutraj zaradi poledenele ceste nisem upala, vendar sem lahko že pred avtom stopila na smuči. Na poti je bilo veliko drugih turnih smučarjev (veliko je bilo Avstrijcev) in pohodnikov. Ker sem bila pozna naglavne lučke niti nisem potrebovala. Malo sem bila sicer razočarana, saj sem si želela doživeti sončni vzhod v hribih.
Na začetku je bila pot malo poledenela, vendar srenači niso bili potrebni. Na čisto zadnjem vzponu proti Kredarici pa sem bila že precej utrujena (ker sem si zadala malo hitrejši tempo) in sem jih dala gor (srenače), da mi ni preveč spodrsavalo.
Na vrhu sem počakala svojega dragega, ki je bil na poti že drugi dan in skupaj sva odsmučala s Kredarce proti Krmi. Za smuk navzdol sva izbrala neobičajno pot, ki pa se je pokazala za odlično odločitev, saj so bile smučarske razmere zares odlične. Podlaga je bila trda, ampak ne ledena. Par centimetrov stopljenega snega je omogočalo varne zavoje (zame), vreme pa je bilo naravnost čudovito. Ustavila sva se pri Staničevem domu, nato pa pot navzgor do prevala navzdol proti dolini Krme.
Smuka preko plazovja nad Krmo pa je bila čisto druga zgodba (zato sem celotno turo označila s 3 zvezdicami). Meni, kot turnosmučarski začetnici, je bilo prebijanje skozi gmote naplezenega snega grozno in prav nič v užitek. Če bi se danes odločala bi ta drugi del smučala raje po poti vzpona. Plaz za plazom, poln kamenja mi je bil predvsem zelo neprijetno doživetje.
Smuka po gozdu navzdol do avta je bila v redu, s par skating koraki je do avta kar hitro minilo.
Celoten dan je bil lep. Zame, ki nisem najbolj vešča samostojne turne smuke pa tudi dan poln izzivov.
Zadnja sprememba: 04.03.2019 ob 16:36