korak nazaj, da je mnogo korakov naprej!
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 500 m
Z Anžetom zjutraj skorajda ne moreva verjeti očem, ko se po suhem asfaltu pripeljeva do Tonkine koče na Vršiču. Sfrezana cesta je imela tam metrski rob in višje proti prelazu sva s smučmi hodila po cesti. Plazovina na "Šraufovemu" ovinku je že precej poglihana, tudi višje je vse v mejah normale. Na prelazu je južni veter zadrževal korak, ko pa odvijeva proti Plazu in škrbini Vratca, kjer se vetru pridruži še megla in težko lomljiva skorja, sva nekaj deset metrov pod škrbino zaključila vzpon. Vidljivost je nekaj metrov, a še bolj moti prav nagravžna skorja. Odsmučava proti Tonkini koči, a pridni delavci frezajo že višje in s takim tempom najbrž niso prav daleč pod prelazom.
Midva se ne preveč navdušena odpeljeva proti Kranjski gori in dobro vidno (brez megle) pobočje proti Kriški steni vabi.
V Krnici proti Kriški steni so po vseh grabnih plazovine, najbolj vztrajen je prilezel do roba gozda, a velikosti niso nič posebnega in zato so s smučmi na nogah prehodni brez težav. Midva sva sled vlekla v povsem levi del (gledano navzgor), mestoma je strmo, a je bila podlaga mehka. Težje prehoden je le zadnji del, tik predno je uravnava. Tam je nekaj deset metrov skorja, ki se pa lomi in oddaja zvok, kot da bi hodil po čipsu...
Zgoraj tudi tu veter ni prizanesel, zajame nama vrečko in nekaj sto metrov nižje jo ujame en drug Anže s svojima kolegoma. Očitno je bil to ves obisk turnega smuka pod Kriško steno danes.
Smuka zgoraj po čipsu, nižje lepo po mehkem snegu, pred gozdom sva prečila plazovino in po idealnem snegu po gozdu prismučala do planine v Klinu, potem še peš do Ruskega križa pod tretjo serpentino vršiške ceste.
Zadnja sprememba: 06.02.2021 ob 19:24
