Trenutne razmere

Kobla po urbani turni smuki

ned, 9. jan 2022

Miha Debevc

Julijske Alpe | Kobla

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 750 m

Ne vem, ali so sobotne razmere v slovenski prestolnici primerno čtivo za Snežaka, zato vas ne bom moril s poročilom o pet km dolgi urbani turni smuki. Da, prav ste prečitali, toliko jo je bilo v dolžino, a imela je nekaj bistvenih pomanjkljivosti, prvič, snega ni bilo niti centimeter, drugič, v višino se ni nabralo nič (0!) višincev, tretjič, smučar ni niti enkrat stopil na smuči, kaj šele, da bi jih zasukal vsaj za pol obrata. Tako je torej videti urbana smukotura, če ti po dveh km od doma crkne avto, ki ga nato šleper odpelje na AMZS, smučar pa od tod poklapano z vso smučarsko opravo odkoraka čez mesto domov. In se potem doma, ko na Snežaku zamorjen čita hvalospeve pršiču in zavistno bulji v prelestne pildke ter spozna, kaj je zamudil, žre na tretjo potenco. Čeprav nesreča nikoli ne počiva, pa v njej spoznaš prave prijatelje, ki te avtomobilno impotentnega že naslednji dan prijazno vzamejo s seboj in poskrbijo za turnosmučarsko tolažbo na Kobli.

Trojica se iz Raven v lagodnem tempu poda do vrha nekdanjega smučišča. Ker vreme ni tako prijazno kot sobotno, ni zapaziti kaj več smučarjev, kot je prstov na levi nogi. Danes so verjetno trumoma drli na Dovške Babe, Struške, Hruške vrhove, Zelenice in druge destinacije, o katerih se je včeraj širil dober glas v deveto vas. A na vetrovnem vrhu vseeno trčimo na A. R., ugledno ime društva pisateljev Snežak in izvrstnega poznavalca turnosmučarskih skrivnosti bohinjskih gora, ki ga seveda zanima, ali bo tudi danes kaj čitati na Snežaku. Da torej kobelski podvig kljub svoji smukoturni trivialnosti ne bo ostal spregledan in utonil v večno pozabo ter nenazadnje, ker obljuba dela dolg, še črka ali dve o smuki.

Prvih nekaj uverturnih zasukov se ni mogoče lotiti drugje kot na trdem snegu, kar trojici izvrstnih krmarjev ne povzroča nikakršnih težav. Zatem v slalomskem slogu nadaljujejo po mehkih smučinah, ki so jih med šibami in smrečicami potegnili predhodniki. Ob robu se tupatam najde tudi mamljiva zaplata deviškega celca, ki zmeša glavo in zvabi v silno skušnjavo še tako krepostnega, omikanega in nravno trdnega smučarja, da on, ko se mu enkrat stemni pred očmi in se nima več v oblasti, drugače ne more, kot da skrene s prave poti in tam, o, ježešmarija, v suženjstvu turnosmučarske pohote uklet opravi to, kar smučar po prirodnih postavah v deviškem snegu opraviti mora. In več ko se je nabralo odsmučanega klanca za trojico, več deviških zaplat je zašlo pod smuči. Topogledno je trojico najbolj navdušil zadnji breg pred parkiriščem.

V 747. višincih prijetne hoje in prav toliko nižincih ugodne smuke so uživali Sonja, Boštjan in Miha