Ko si zakompliciraš lajf
Lahko bi rekel "tura na silo", nekam sem se moral dat danes ob šajbastem vremenu in nekako trmasto nisem hotel hüglaste vetrovne Avstrije. Italijanski Julijci me vedno očarajo, zato sem se odločil gemblat s Sello Neveo in zraven zvelekel še brata. Cesta na Pecol seveda ni bila dovolj vozna za naju, malo pred njo sva videla ostale turne smučarje in se zagnala za njimi po slabo zasneženi gozdni cesti proti končnemu cilju Forci del Val. Z vsakim višinskim metrom sem bil bolj slabe volje, ker so kamenčki vztrajno štrleli iz ceste, še huje, nad njo zgoraj na planini polno skal, slaba podlaga in kasneje še skorja everywhere. Besno iščem okoli sebe kaj zanimivega in levo zagledam zanimivo ozko grapo, zgleda kar polna snega in sonca, prepričam brata in že lomastiva strmo navkreber. Na vrhu se odločim, da jo poskušam presmučati, čeprav je bila trša, kot sem upal. Prvič smučam s cepinom v roki, prišel je kar prav! Brat pametno sestopa peš, medtem ko jaz brusim robnike kot še nikdar. Sredi najhujšega še kako sanjam prostrano flanko spodaj, ki jo naposled dočakam, a kaj ko se trpljenje samo nadaljuje. Skorja, skala, skorja. Blek. K sreči je malo napumpan ego po recimo temu uspešnem alpinističnem smuku držal moralo relativno visoko. Na koncu pa se je cesta izkazala skoraj za najboljšo. Ende gut, alles gut.
Zadnja sprememba: 29.12.2019 ob 17:10
Poglej si še
Nockiji
Eyes Wide Shut