Ko ne veš, greš pogledat
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.800 m
Nad Sadnighausom nas danes ni odpihnilo, sprijaznili smo se z napovedjo precej močnega vetra, ki pa se je hvalabogu zavlekel drugam, Predvsem nad gorsko skupino Schobra so bile zavese na grebenih in vrhovih čez cel dan.
Cesta do izhodišča pri (zaprtem) Sadnighausu je, kot skorajda vedno težavna za vožnjo. Mogoče, je bila še bolj zahtevna popoldan, ko je bilo še več ledu, kot pri vožnji navzgor. Snega nad kočo ni veliko, precej lepo je višje zasnežena dolina Kröllalm, kjer smo sem in tja uzrli staro sled. Strm prehod pod planino Ruden Alm smo mestoma gazili tja do 20 cm, ko pa se kotanjast svet proti vršnemu delu precej položi, je bilo napredovanje zelo udobno. Prehod na sedlo in zadnjemu delu proti vrhu je dobro zasnežen, povsem presenetil pa nas je vršni del, kjer je ostal odličen pršič, nedotaknjen od vetra.
Ves čas ture smo bili sami. Smuka v zgornji polovici zelo lepa, zaradi od vetra ne enakomerne podlage je bila potrebna pozornost. V osrednjem delu in prehodu v dolino Kröllalm, nam jo je pošteno zagodla nenevarna težje smučljiva kloža. Spodaj smo čez mehke "travnike" smučali do dna doline, nazaj zapeli kože in se povzpeli do izhodišča pri koči. Večji del ture vetra ni bilo, na sedlu Bützentorl na 2714 metrih smo zaradi bojazni pred vetrom na vrhu, pomalicali v brezvetrju. Tudi na vrhu smo se lahko precej lagodno uredili za smučanje. Snega za brezskrbno smuko še manjka kak decimeter, bolj kot količina snega je problematična kloža, ki jo je videti do kamor seže oko.
Zadnja sprememba: 16.12.2023 ob 22:24
Poglej si še
Borba s kamni
Res dobr z “lokalnega kuclja”