Trenutne razmere

Klasična pomladanska - drugi dan

ned, 24. mar 2019

Miha Debevc

Dolomiti | Sasso di Sesto

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.460 m

Da bi ne bi bilo hudih zamer, da hvalimo le avstrijanske hribe, italijanskih pa ne, se četverica v nedeljo zategne iz Winnebacha, kjer je prenočila, do San Candida in naprej v dolino Fiscalina. Celodnevno parkiranje na višini 1460 m tam stane 5 €. Ponovi se sobotna parkiriščna zgodba o snegu dva sežnja proč od makine. Malo pred osmo četverica odrine proti 2539 m visokemu Sasso Di Sesto in po treh urah nenadejanega gnetenja v turnosmučarski masovki, kakršne ne pomni tudi najmodrejši član, stopi na vrh. Spredaj in zadaj, do koder je neslo oko, gomazi nebroj turnih navdušencev. Ko se četverica uspe preriniti skozi goščo turnih smukačev germanskega in romanskega porekla na vrh in tam mukoma okupirati ubogega pol kvadratnega metra življenjskega prostora, takojci postane jasno, kaj je tisto, zaradi česar vrh ječi pod težo silnih množic. Da, to je nepopisljivo čaren pogled na rajsko kuliso treh Cim, katerih s senco zastrte kamnite stene se zašiljeno zadirajo v temno globino sinjega neba, v daljavi pod njimi pa se v zimskem soncu blešči gorata belina Dolomitov. Aaah, oooh, ufff, globoki orgazmatični vzdihi, zasanjani in zamaknjeni pogledi, poljubi in druge doživljajske metamorfoze, škljoci slikopisnih aparatov, brnenje filmskih kamer – vsak na svoj način se trudi v večnost ujeti minljivost nadzemeljske divote. Tudi kvartet začuti kolektivnega duha. Grupna dinamika, duhovna energija in višja stopnja zavesti, ki jo premore romanska in germanska omika, prekvasi zahojeno balkansko mentaliteto. Kvartet, ki se na tistega pol kvadratnega metra sprva animalno baše s sendviči, napolitankami in drugimi za obstoj balkanskih nacij neobhodno nujnimi egzistencijalnimi dobrinami, in ob tem topo bulji v brezzvezno skalovje okrog sebe, za trenutek prekine s cmokanjem in mlaskanjem in se začudeno zagleda v sceno, na kateri se pase že tisočero zasanjanih pogledov. Kva pa je to zdej? U kva pa usi klele buljo? Kva pa je tem modelom? Že hip zatem, ko balkanska TS reprezentanca na svoja znanstvena vprašanja ne dobi adekvatnih in eksplicitnih odgovorov, se zave svoje usodne podhranjenosti v omiki. Da popravi katastrofični vtis, iz žepov in rukzakov brž izvleče pametnjakoviče in fotiče ter prične v širokem in ozkem planu mrzlično beležiti vse živo in mrtvo okrog sebe. Za lepšo sceno prednjo postavi še lastna obličja.

Po tej seansi se kvartet instalira na smuči, počaka, da se enosmerna pristopno sestopna smučina pod vrhom sprosti, in odrine v dolino. Sneg je različnih sort, od trdega do srenca, malo južnega, v senčnih legah nekaj mehke klože s fragmenti celca. Pela po širokih flankah, po katerih se navkreber še vedno valijo nepregledne množice, je uživaška. Sledi strmejši del, kjer je potrebno malček poslalomirati med rušjem, se nato pozabavati z dolgo prečko pod stenami Crode Fiscalina in Cima Una, v dolini na tekaški progi pa pokazati še nekaj nordijskih prvin, ki se na zadovoljstvo vseh članov zaključijo s hladnim pirom, zakopanim v snegu na parkirišču.

V sukanju smuči in enkratnih pejsažih so uživali Sonja, Živa, Boštjan in Miha.