Kam? Na Ankogel, itak!
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 2.100 m
Sezona nad Kolnbrein jezom se končuje z neverjetno hitrostjo. Seveda bosta "dinozavra" Hochalmspitze in Ankogel zasnežene tja do poletja, a dostopni dolini bosta vsak čas kopni. Ne pomnim, kdaj bi bila dolina Kleinelendtal proti Ankoglu, en teden po odprtju ceste nad Malto tako slabo zasnežena.
Midva sva s parkirišča zajahala kolesi in jih odložila na koncu jezera. Pogled naprej je dobro kazal, plazovine preprečujejo nadaljevanje kolesarjenja, a je potrebno smuči nesti vsaj še pol ure. Na 2100 metrih je snega končno dovolj. Vzpon proti ledeniku je čez strmo stopnjo zahteval srenače. Na severnemu Ankoglovemu ledeniku je fantastična podlaga suhega, od vetra zbitega snega. Vzpon na vrh zabeli poplezavanje čez nekaj skalovja in izpostavljeno prečenje do križa, po zelo omehčani podlagi.
Odlično smuko zgoraj nama je zabelila slaba vidljivost, ki pa je bila z vsakim zavojem boljša. Ledenik je povsem navdušil, prehod pod njim je bil mehak, nadaljevanje proti dolini Kleinelendtal, pa spet fantazija smuke.
Po dolini sva prismučala precej nižje kot sva lahko zapela smuči pri vzponu, a je vseeno bilo še nekaj nebodigatreba pešačenja do koles.
Na turo sva se zgodaj zjutraj odpravila iz Ljubljane. Od parkirišča pri jezu so številke takšne. Skoraj 27 km in 1400 višincev. Na kolesu se v teh razmerah prevozi 9 km.
Zadnja sprememba: 20.05.2024 ob 09:45
Poglej si še
Vsaka sezona se enkrat neha
ČEZ DVA VRHOVA IN DVE DOLINI