Kalški greben čez Zvoh
Malo pred osmo štartamo s Klemnom in Primožem z Jezerc in odkužkamo po krvavškem smučišču do Zvoha. Na Dolge njive se spustimo v okviru smeri Grapa. Malo po grapi malo ob njen, dokler gre. Teren ponudi vse od mehke do trde klože. Severna stran grebena Ježa je lepo zalita. V še vedno lepem vremenu odkužkamo proti vrhu Kalškega grebena. Glej ga zlomka, kakšne pol ure do vrha se začne gora skrivati v meglo. Na vrhu ne vidimo nič. Skupaj z Mojco, ki jo srečamo, odtipamo nekaj sto višincev nižje. Potem se vidljivost popravi. Snežna podlaga zopet vseh sort. Za povratek nazaj na Zvoh izberemo Pehto. Ko se zopet znajdemo na grebenu se tudi Kalški greben znebi megle. Letos nas ima tale megla res rada:). Iz Zvoha odsmučamo in oddeskamo po najbolj izrazitem roru, ki je lepo viden iz kamniških koncev. Tu pa je štimalo vse, od vremena do snežne podlage, ki je bila že precej spomladanska. Na karti piše, da smo se spustili do Spodnje fratine. Zagazimo do grebena pod vrhom Krvavca in se v prečki spustimo nazaj na Kriško planino. Žal nam ni uspelo nafehtat žičničarja, da bi nas vlečnica potegnila še na Pokovše. Red mora bit! Po šestih urcah je bil krog pri avtu sklenjen.
Zadnja sprememba: 03.11.2018 ob 21:57