Trenutne razmere

Kakor vam ljubo!

ned, 19. jan 2020

Aleš Rotar

Karnijske Alpe | Gartnerkofel

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.200 m

Sobota je prinesla več razočaranja kot snega, ampak še vedno je bilo odprto vprašanje, kam v nedeljo, da bo zanimivo, zimsko, a brez tapkanja v megli. Tokratno turo je določil guru, med različnimi modeli se je namreč najbolj obnesel windguru. In ni se zmotil, vsaj na slabše ne. And the winner is: Gartnerkofel, v luknji, ki jo je napovedal češki guru.

V nedeljo je luknja res bila in ob 9h sva na parkirišču pod sedlom na Mokrinah štartala nekje blizu dedka z vnukinjo, napravljenima za na turo, pa celim kombijem koroškega Bergrettungsdiensta, ti celo s štirkom na ruzaku.

A ker je bilo nekaj govora o "pisanju poročil" in o “kvaliteti smučanja”: Kvaliteta smučišča, ne smučanja, je stvar leve polovice možganov, kvaliteta smučanja, to je občutenje krmarjenja, pa desne. Kakor vam ljubo!

Zato navodilo za branje: if leva polovica možganov, then Para 1. If desna polovica možganov, then Para 2.

Para1: na parkirišču je ob temperaturi okoli 7 stopinj Celzija pod ničlo v skoraj brezevtrju in ob 15% oblačnosti sneg bil suh. In relativno čist. Na progi je bil sneg steptan, nanj prek noči 5-7 cm puhastega, kristaliničnega snega, vsebnost proste vode okoli 5%. Po 15 m v bližini prve snežne žirafe se je gostota povečala, d90 se je povečal na cca 3 mm, delno kompakten in z večjo frakcijo amorfnega. Vzdrževani psi so omogočali normalno dviganje. Ob 9:10 so drugo žirafo ugasnili, nadaljenje so delovale in v radiju 15 m se je pojavljala višja stopnja amorfnosti, levi rob omogoča normalno gibanje brez kolizije z osebki, pretvarjajočimi pasivno v aktivno energijo. Vidljivost normalna. S hitrostjo 390 vm na uro sva se gibala po skrajnem levem robu smučišča, proga FIS, rdeča, kjer je na koti 1810 m d90 padel na cca 2.24 mm, vsebnost vode pa padla pod 2. Temperatura je padala v povpreču 1,8 stopinje C na 271 m, chill faktor proporcionalen 15 kmh vetra iz vzhodnega kvadranta. Snežna podlaga je bila suha, dobro smučljiiva. Na koti 1980 m prehod v pristopno smučino, kurs 96 st V, delta višine snega zadnjih 8 ur povečana na 20, izvor tako padavine kot vetrna prerazporeditev. Podlaga se nad 1980 spremeni iz poledenele enakomerne v poledenelo karfjolasto. Nevarnost plazov s 1 naraste na 2- stopnjo, potencilano povečanje ob povečanju gostote snega zaradi insolacije. Sicer adhezivne lastnosti novozapadlega zadovoljivo omogočajo vezavo na podlago. Na koti 2005 m obrne pristopna smučina v smer severa, na koti 2030 m proti SSZ in se v treh daljših in dveh krajših okljukih pod enakomernim kotom cca 12,65%, torej za avstrijske razmere netipično prijazno, giblje proti ”nenavadnemu” križu (ref: Mitja Peternel, Najlepši turni smuki avstrijske Koroške). Vrh doseževa v 2 urah in 22 sekundah. Po 12 minutah in 38 sekundah se po inventuri pripomočkov in prerazporeditvi opreme in izmenjavi mnenj z lokalnim poznavalcem odsmučava v dolino. Najprej z dvema stein in enim grass kontaktom do plitvega žleba, po 6.5 zavojih paralelno v smeri SSV na hrbet, po njem v kotanjo in desno od skalne tvrbe, priemrno kamuflirane, do kote 1980 m, na koncu diagonalno z zmanjšano hitrostjo okoli 10 kmh. Nadalje nad smučarsko progo, z dvema spustoma po še vedno suhem snegu, zdaj z d 90 prek 4 mm, 6 korakov na glavo nad macesni in v kursu 260 st dol med macesni do uravnave na 1510 m ob prečkanju dveh neizrazitih hrbtov in subtilnih pasti v obliki globjih grabnov. Smuk zaključiva na tretji mizi na almu od zahoda proti vzhodu, tik ob ogradi s pivom in heisse schoco mit sahne (ohne rum, diesmal).

Para 2: bilo je res fajn, čisto prvinsko veselje, zgornja flanka je ob dobri 20 cm pršiča omogočila estetsko krmarjenje, spodaj je pa pravim krmarjem na kožo pisana varianta med macesni. Smučina je bila lepo potegnjena, flanka pa delno zvožena. (opomba: pristopno smučino so utrli štirje uporabniki mehaničnega dopinga, s tem ne samo deflorirali flanko temveč tudi kvarno vplivali na najmlajšo udeleženko, Bergrettungsdienst pri tej zlorabi ni bil prisoten, ker je razgibaval ledna orodja in potencilano tudi vrv v desnem od treh kuloarjev v JZ stenici). Lokalc, ki je pridervel direkt iz Koč, je pa izginil v eno grapo, ker se mu je mudilo na nudlne in pir, kot je rekel. Glede na bicepse, ki jih je kazal, je verjetno zmazal še paket proteinov. Za naslednjič pa je v paci še boljša varianta: vzpon direkt po grapi, potem pa smuk s sedla med obema vrhovoma na sever v prvo krnico. Gnujev ni bilo, ker jih je odganjal stražmojster s plavo lučko na snowcatu. Na severni strani meje so do turnih vzpenjačev prav prijazni, na južni strani bejž od plavih lučk.

Hm, kam naslednji vikend??