Kako slabo mora biti, da gremo domov?
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 2.550 m
Vremenarji so zgrešili: zjutraj nič jasnine, za tuneli (zadnja dva sta še zaprta) je za nameček ob močnem vetru celo po malem deževalo, tudi sodra se je parkrat usula. Ko sta se mi zapored podrli in odpeljali dve snežni plošči na zasneženem delu Gamsgrubenweg, sva že sklenila obrniti, takrat pa se nama je pridružil navdušen Tržačan: "Če bo slabo, obrnemo in gremo domov" ... kako slabo pa mora biti?
Rusko ruleto smo prečili 10-20 m nižje, zatem pa nekako ni bilo več razloga za obračanje (padavine so prenehale, veter se je umiril), čeprav smo na vrh Johannisberga po vzhodnem grebenu pritipali v gosti megli.
V soboto ni nič pomrznilo, zato sva odsmučala po smeri vzpona. Smuka je bila super, ravno prav "maslena". Ker se je po spustu začel delati dan, sva počasi potegnila še na Mittlerer Barenkopf. Smuka skoraj opoldne počasna, saj je že močno štopalo. Prismuča se do piknikplaca na koncu Gamsgrubenweg. Snežne plošče pred tuneli nazaj grede niso bile problem, saj so horde ljudi potlačile in stestirale plošče (kar nekaj se jih je podrlo/posedlo), tako da je bilo fiksno.
Zadnja sprememba: 17.06.2019 ob 00:20
Poglej si še
Greh nad Grossglockner Hochalpenstrasse!
Dovški križ preko Jugove grape