Jagoda....na smetani....na torti...nad Tamarjem
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 950 m
Zjutraj, nekaj sto metrov pred kočo v Tamarju ugasnem čelko, začelo se je daniti in temperature so bile boleče v roke in glavo. V zatišju na koči je kazalo -16 st. C., dovolj hladno da korak ni bil počasen!
Nad zadnjimi macesni uzrem edinega predhodnika, pri balvanu pod ozebnikom ga dohitim in skupaj povsem na frišno zgaziva ozebnik. Peter je dobil elan, ko ni bil več sam in večji del je spredaj ril proti vrhu. Daleč zadaj ni bilo nikogar za nama, tako sva v pogovornem tempu stopila na sonce vrh lijaka. Včerajšnje sledi sva bolj tipala, videti jih ni bilo, sipek sneg je prek noči zalepil vse, kar so včeraj zarisali severni sosedje.
Smučati sem začel pri vstopu v zimski kamin. Smuka fantastična, do ožine je trd suh sneg, nižje nasut mehak do spodnjega dela ozebnika, kjer je pršič....konec ga je pri koči v Tamarju.
Senčna mrzla dolina danes ni bila niti približno oblegana, izpod Jalovca sva družno smučala prva, srečala pa mogoče petnajst ljudi. Mrzlo je bilo celotno turo, Tamar je bil kot hladilnik, višje nič topleje le sonce nad ozebnikom je poskrbelo za mrzle kosti, lahko rečem, da se danes nisem segrel niti pri vzponu....
Zadnja sprememba: 08.01.2022 ob 22:37