Pohoški kup in Hoč
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 900 m
Od Pohočarja pri dveh stopinjah plusa po letni smeri po pomrrznjeni gazi oziroma špuri na Pohoški kup, kjer je vlekel živahen severnik. Smučanje v sedlo med Pohoškim Kupom in Hočem, malo po Titanikovo, vendar skorja le ni prehuda za plovbo. Vzpon na Hoč z jugozahoda obeta. Tu je 10/15 cm novega snega obetavno voznega, ker je še mehak a naša pot ne gre tu nazaj. Na vrhu Hoča mirno. Odsmučamo z vrha malo bolj v desno od severne klasike na severovzhod in konec vršnje jase zapeljemo desno v gosto nizko bukovje, smer pa obrnemo še malo bolj na vzhod v poraščene strmali. Sneg bi tu bil kar vozen a je prostora bore malo, naklonina pa vse bolj jezna. 120 višincev nižje se zasveti goličava, prehod nanjo pa je okoli 45 stopinjski. Senožet, ki se izteče spodaj pri Podhočarju je ponekod spalzena do kosti in tiste dobre pol metra globoke razpoke in klože niso za vsako oko, ocenjujem pa, da je do prve večje odjuge vse skupaj vendarle stabilno. Po plazu je vemo kako, ampak tudi levo in desno se smuča v stilu preživetnika. Vseeno tura, ki ti morda da več, kot vriskajoče vijuganje.
Zadnja sprememba: 17.09.2022 ob 23:13
Poglej si še
Po pršč na Vršč
Dva na en smuk