Trenutne razmere

Hladilnik nad Lazom

ned, 9. feb 2020

Aleš Rotar

Julijske Alpe | Slatna | Hladilnik

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.450 m

Res je, nad planino v Lazu, v enem od najbolj zakotnih predelov v Julijcih, je med Slatno in Prvim Vogom postavljen Hladilnik, vsaj tako pravijo žlebu, kjer je vedno, ampka res vedno mraz. Nisem prepričan, da je res prastaro ledinsko ime, se je pa prijelo.

Na Slatni sem bil nazadnje s smučmi leta 1997, januarja, v visoki zimi, kar s praga hiše v Fužini. Tura ima tudi zanimiv epilog: o njej sem napisal prvi opis na Francetovih Turnih razmerah. Od takrat sem še večkrat pozimi raziskoval ta odmaknjen, čaroben svet. Ob spustih s Kanjavca pred (!) Debelim vrhom, pa z njegovega predvrha, pa z Ogradov sem gledal ta zid, predvsem grapo med Kredo in Slatno, v kot pod Voglom niti ne vidiš. Nekega viharnega dne sem že bil v konti pod njim, a ga še nisem poznal oziroma videl in oddrsal sem naprej v Globoko konto. Šele v zadnjih letih sem z drugačnimi očmi in znanjem opazil marsikatero vabljivo linijo. Teh pa je tam okoli še veliko!

Zjutraj smo na Blatu oprtali dilce na rame in šli peš, v pogovornem tempu čez Cagovc in mimo predela srhljivega imena Deklca na Laz, potem našli prehod pod Konjskimi policami po sobotnih sledeh dveh pešakov v strmo dolinico pod Slatno. Na 1600 smo šli na smuči, že sto metrov višje pa na povsem spihanem zbitem snegu na srenače. Slatna tu izgubi videz pohlevne plošče, iz stene je priletelo kar nekaj komadov, na 1800 smo morali nekaj deset metrov celo poštamfati bočno, tako je bilo poledenelo. Še na pragu krnice pod Prvim Voglom in Slatno sem se spraševal, kje je ta Hladilnik, flanka z Vogla je bila spodaj prekinjena, pa tudi na preval ni vodila. Res so ga postavili v vogal, skritega očem (verjento, da ne bi iz njega zmaknili dobrot....). Za dobrih 100 višincev je ozkega žleba in strmega izteka. Odpikali smo ga, malo v skrbeh, ker je na vrhu veter zbrusil sneg do požleda. Na s soncem obsijani vršnji flanki so zobje derez ravno prav prijemali, ampak mi smo prišli smučat.

Prvih nekaj zavojev po strehi Slatne do sedla z Voglom pride prav za ogrevanje, spust v poledenel začetek je adrenalinski na abruč, potem pa mimo posejanih skal do terena za prave krmarje. Klein aber fein! Kakšnih 100 metrov v ozkem hodniku, do 40 stopinj. Zavoji do popolnosti, kot morajo biti! Medtem se je dvignil viharni veter in scena je bila res prvinska. Tudi dol proti Lazu je bila smuka odlična, med drevjem smo nekako zimproviziraili spust do poti na Planino pri Jezeru, ki se je v zadnjih letih močno podaljšala, hmmm. Z nekaj nošnje in porivanja se pride do kakšnih 1450. Še pol urce do avta, smo si rekli.... O to ne, je rekel lokalni kvatrenik in polil kolovoz, da je povsem leden. Prav na družinski parceli pod Jeglo ubrišem kot sem dolg in širok, pa še dile na glavo. In skesano navežemo dereze ter kraks kraks skoraj do odcepa poti na Vogar.

Kakšen čaroben dan, res je #allwaysgoodtimes!