Goranidava
Malo po 11 dopoldan na smučeh od Ljubelja, z namenom malo globje dihati kot v dolini in pogledat kako zgleda v Karavankah. Videl nisem kaj dosti zaradi megle in vetra, se je pa vsaj občutilo zimo.
Snega v spodnjem delu do vrha druge sedežnice ni kaj dosti padlo( 10-15 mokrega), višje po plazu proti centralni grapi ga je z vsakim metrom več. S smučmi na nogah sem vztrajal do vhoda v grapo, šlo je počasi zaradi cokle na kožah in mokrega celca- napihanega. Poskusil sem tudi brez smuči vendar se je udiralo do sredine stegna. Z nadaljevanjem v grapi sem poskusil , vendar sem se po 20 metrih premislil, gazenje snega v višini bokov , vidljivosti 2m in šumenje okoli ušes me ni premamilo za nadaljevanje.
Je pa po občutku grapa lepo zalita in ko bodo prave razmere, bo smuka zelo dobra.
Smučanje po mokrem težkem celcu in v megli je tudi potrebno znati, bi dejal Filip Gartner ali Ante Kostelić...vse je za nekaj dobro, meni danes predvsem za dušo in pobeg v samoto.
Smučanje ob ostenju vse do konca se najbolj splača,najmanj kamenja in v teh razmerah najlažje. Spodnji ravninski del do parkinga je plundra in rjavo....s pravo mažo gre tudi tam hitro.
Tura je za počakat, ko se bodo padavine umirile in sneg sesedel bo super. Previdnost trenutno v teh koncih ne bo odveč, saj vem, to vendar tudi piše na vseh temu namenjenih straneh.
Zadnja sprememba: 02.03.2020 ob 19:53