Trenutne razmere

Filozofija preživetja

sob, 13. jan 2024

Miha Debevc

Karavanke | Kozjak

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m

Turna smuka je tista kompetenca, kot veli sodobna učenost, radi katere je turni smučar turni smučar. Ž njo se on napravi, on jo živi in žalibog, ako mu umanjka, brez nje simbolno umrje.

Pod vplivom eksplozije surovih gibalnih sil levega plužnega zavoja k bregu nekje daleč na strminah Ovčjega vrha začne brbotajoče in kipeče filozofične misli nekega turnega smučarja glodati vele važno vprašanje, kaj neki je, ali bi na nek prav poseben način (če si dovolimo izposoditi floskulo iz bogate zakladnice umetniškega in kulturnega umovanja, ki je priročna v trenutkih idejne zmede) moralo biti bistvo in bit turnega smučarja, najsi bo v njegovi konkretni kronološki in topološki pojavnosti, vključujoč celoto njegovih vsakokratnih elementarnih partikularij, ali pa v izčiščeni abstraktni obliki, osvobojeni vseh motečih elementov kaotične in nedoumljive vsakdanjosti, ki kazijo idealno podobo občega turnega smučarja. Gre (se) za vprašanje o dilemi, ali turna smuka v temelju determinira idejni kozmos turnega smučarja in topogledno razmišljamo o dijalektičnem turnem materializmu, ali pa se proces vrši po obratnem scenosledu, po zakonih dijalektičnega turnega idealizma, po katerem najprvo eksistira iz niča porojena smukoturna ideja, ki je bila nekoč v sivi davnini narodila mnoštvo zasneženih gora, godnih za razplod in vzrast smukoture, in se je po volji in nameri taiste ideje na njih jela vršiti turna smuka v raznolikih pojavnih tvorbah, od bloškega smučanja, freerida, skitura, backcountrija in drugih smukoturnih praks.

Po elegantni izpeljavi levega plužnega zavoja k bregu in ob vstopu v sledeči desnosučni zavoj turnega smučarja kljub temnim sončnim naočnikom razsvetli aksiomatsko spoznanje, ki prav zato, ker je aksiomatsko, ne zahteva nikakršnega dokaza in argumentacije: turna smuka je bila, je in bo na veke imanentna turnemu smučarju, je bit njegovega bistva in hkrati bistvo njegove biti. On brez nje ne more, ne obstaja, ga ni, kajti ako nje bi ne bilo, turni smučar izgubi svoje bistvo in bit po sebi, na sebi in za sebe. Slično ima veljati za turno smuko, saj ona brez njega, turnega smučarja namreč, ne obstaja, je praktično niti teoretično ni. Celo v slučaju, ko bi bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno kreacijo, turni smučar s pirom v roki pa insistira na domačem kavču in bulji v TV, ji umanjka kreator nje same. Četudi bi si na nek hipotetičen način turna smuka zmogla želeti biti materializirana, jo špura do njene materializacije oz. nje same vodi le preko aktivacije subjekta v liku turnega smučarja, ki zagnano melje v breg.

Vsa filozofija turne smuke, kar s ščepcem soli v glavi ve kdorkoli, pa žalibog bazira na silno usodni prvini, ki sliši na ime sneg. Ob odsotnosti njegove prisotnosti ni ne turne smuke ne turnega smučarja, kajti oba, organično povezana med seboj, sta skupaj in hkrati vsak posebej eksistencijalno odvisna od snega. Te eksistenčno pomembne dobrine pa letos v domačih krajih primanjkuje na polno, za kar naj bi bilo, če odmislimo teorijo zarot, krivih osem milijard in še nekaj čez primatov, ki tlačijo ta ubogi in vedno toplejši svet. In tudi turni smukači spadamo mednje, da ne bo pomote!

Gregor, ki mu je bolj kot globokoumno in brezplodno filozofiranje všeč akcija, v svoj dostavnik natovori pet turnosmučarskih migrantov in tovor brez carinskih dajatev eksportira v čezmejni Bärental, kjer so za spoznanje ugodnejše turnosmučarske razmere. Migranti, ki tamkajšnjih oblasti niso zaprosili za turnosmučarski azil, stopijo na smuči in se po spluženem kolovozu čez čarobno Mačensko planino, polni turnosmučarskih pričakovanj, zaženejo proti Ovčjemu vrhu in po manj kot treh urah stopijo na sončni vrh.

Dasiravno so si od srca želeli svetu pokazati svoje turnosmučarsko znanje, zagnanost in seveda v prvi vrsti odlične rezultate, ki naj polnijo športne novice z vsega sveta, je bila smuka do planine in navzdol do kolovoza ena sama muka, rezultati pa tako jalovi, da si nihče od seksteta ni želel medijske izpostavljenosti in pubilcitete. Problematičen sneg v tisoč in eni obliki, kloža, celec, južnak, skorja, zvoženec itd. je zahteval svoj turnosmučarski davek. Redki so bili zavoji, vredni ambicioznih turnih smučarjev, v večini je prevladoval tramvajski slog, zato ocena umetniškega vtisa ni mogla biti kaj več kot porazna. Komur nenadejane skalne začimbe pod ne prav debelo snežno odejo niso dišale, je moral ubrati bolj zadržano in previdno krmarjenje. Še najboljši del smuke se je odvijal po kolovozu do parkirišča, a je vseeno na nekaterih bolj peščenih odsekih, zlasti kjer je hosta gostejša, še vedno priporočljiva previdnost.

V lepem vremenu so vse, ki niso turno smučali, nadomeščali in uživali Sonja, Metoda, Nada, Živa, Gregor in Miha