Drugič in zadnjič na SZ greben
Prvotni plani so se spremenili, zato jo mahnem proti Vrtači. V mislih sem imel it v Poden in do Stola, vendar me je veter v Suhem rušju prepričal drugače. Dolina spihana do ledu, zato se obrnem in odsmučam nazaj na Zelenico in grem na Begunjščico. Potegnem do vstopa v Centralno, nato peš.
Kar nekaj jih je drajsalo Centralno grapo, ostale stvari pa so bolj samevale. Od torka se je vse spremenilo, veter je odnesel ves pršič. Do zadnje snežinke.
Ko sem prišel na vrh, sem videl, da je SZ greben izredno dobro zalit in ker sem enkrat že poskušal iz druge strani, sem si rekel, da mogoče zdaj uspe. Prva polovica grebena ni posebno zahtevna, je le izpostavljena in na mestih strma. Problem je prehod čez Zeleniško smer na zgornji masiv. In točno tam se je moja veselica začela ... Ker "normalen" prehod ni bil mogoč, sem se spustil po smeri, kjer pa sem obstal. Dol nisem mogel, ker ne bi prišel nikamor, razen če bi se vrgel dol. Prečit nisem mogel, pa tudi tam bi mogel plezat nazaj gor, zato sem se počasi in čim bolj nežno spravil s smuči, se opremil z derezami in splezal nazaj na greben. Spustil sem se v Smokuški plaz. SZ greben me ne bo več videl. :)
Že lep čas sem si govoril, da potreniram "self arrest" in menjavo v strmini, še preden bom mogel to delat zares. Na žalost sem moral potrenirat bolj zares.
Zadnja sprememba: 03.11.2018 ob 21:57
Poglej si še
Hajnževo sedlo
Tipanje BV v megli