Dostojna Krnica
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 800 m
Družinska smučarska dinamika mi je danes namenila le turno dopoldan, zato me nadebudni smučarji na poti v Kranjsko gorsko odložijo na začetku poti v Krnico. Magistrala se vleče in vleče. Ko bi le imel čas jo zapustiti in zaviti na Špik razmišljam, ko me dohiti in prehiti že druga mladenka. V svojem tempu mimo koče kjer termometer kaže nič stopinj. Odjuga bo. Po lepi špuri se dvigujem in uživam sonce, ki je sedaj že tako visoko, da se ponosno nastavlja nad Kriško steno. Četa severnih sosedov, ki je včeraj orala po Kotovem sedlu mi prismuča nasproti in uniči sanje o deviških podpisih. Ko pridem iz grabna me začne bičati veter, ki popusti šele nad gornjo izravnavo. Ker so stene še polne snega jim ne grem dati petke in se pripravim tik ob robu depresije.
Začetni zavoji tik ob steni so dobri. Na izravnavi zavijem pogledati še na desno, kjer so že plazovine. Vrnem se nazaj na levo in iščem prvinsko površino. Ne prav uspešno. Še največ jo najdem nižje v izravnavi, kjer se pobočje razširi in jo je dovolj za vseh 25 turašev kolikor sem jih danes uspel našteti. Je pa sneg že težak in vlažen, da se plavalna hitrost težko razvije. Zato tudi oceni treh snežink ne bi ugovarjal. A ker smo nov sneg tako dolgo čakali naj bodo štiri. Koča je v senci, mene pa itak čaka družina na Jasni in otroka s katerima po kosilu posmučamo na borovških dratih.
Zdi se, da bo glede na temperature potrebno v naslednjih dnevih iti višje. Precej višje.
Zadnja sprememba: 18.02.2022 ob 17:12
Poglej si še
Gore, dole proti Sichelwandu
Črni parkel