SO(N)ČNI DOLOMITI
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m
V petek smo se z družbo odpravili v Dolomite (Trentino). Prenočišče smo najeli v bližini mesta Sillian, od koder smo se potem vsak dan odpravljali na ture čez mejo v Italijo. Večino tur sem opravil sam, na Monte Cristallu pa se mi je pridružil še Janez. Spodaj še kratki opisi tur po dnevih, ter Strava (gpx) povezave. Na Stravi in Instagramu (https://www.instagram.com/5amov/?hl=en) je objavljenih tudi več slik in videov bordanja.
4.2. MONTE POPERA (https://strava.app.link/uo7YV9i5gxb)
Dan je zaznamovalo sončno in ekstremno vetrovno vreme - baje je bilo podobno tudi v Sloveniji. Temu primerno sem prilagodil tudi turo. Parkiral sem pred hotelom Dolomitenhof in se po tekaški progi podal proti jugovzhodu po dolini Fiscalina. V zaključku doline sem turo nadaljeval po dobro zalitem potoku, ter nato proti vzhodu na pobočja gore Cima Undici. Zaradi številnih klož in orkanskega vetra sem našel varnejše pobočje in turo zaključil na cca 2600 metrih. Bordanje je bilo odlično - v zgornjem delu od sonca rahlo stopljeno trdo pobočje, spodaj pršič.
5.2. MONTE CRISTALLO (https://strava.app.link/XD1N9Lk5gxb)
Veter je ponoči popustil in z Janezom sva se naslednjega dne odpravila v severno ostenje gore Cristallo - natančneje do sedal Cristallo na dobrih 2900 metrih. Pot se je zopet začela z lepo zglejeno tekaško progo in nadaljevala s hojo po zasneženi soteski, kjer sva večkrat prečkala potok. Sledil je prehod čez nekaj precej ozkih grap (do 45 stopinj), ter dolg vzpon do sedla. Spodnjo ozko grapo in vrhnjih nekaj sto višincev pred sedlom sva navzgor opravila s cepinom in derezami. Bordanje navzdol je bilo fenomenalno - zgoraj trd, skoraj leden, a zglajen grifig sneg, na sredini v senčnih legah pa pršič. Zadnji skok v spodnji grapi je precej ozek. Tiste tri metre sem se sidral s cepinom in nekako diagonalno prerinil čez z bordom. Metrska ožina za celotno desko je bila preozka. Skratka še ena super tura.
6.2. CIMA PIATTA ALTA (https://strava.app.link/dBsA49l5gxb)
Dopust se je nadaljeval z dolgo turo iz doline Campo di Dentro. Prvih sedem kilometrov ture je precej ravnih. Poteka po sankaški progi čez dolgo dolino, ki nekoliko spominja na malce položnejši Tamar. Na koncu doline sem obrnil proti zahodu, ter nato severu in se čez obsežna zasnežena pobočja podal proti vrhu. Pot je imela po mojem najlepše razglede v sklopu celotnega dopusta. V zgornjem delu sem uporabil dereze, drugače pa je pot potekala precej hitro in gladko. Drugi del poti je potekal po zasneženih zavetrnih dolinah, ki so večino dneva obsijane s soncem, tako da sem se del poti celo sončil brez majice. Na vrhu je, poleg vseh lepih razgledov na poti sledila še panorama vseh okoliških gora – nepozabno in markanten vrh Croda dei Baranci s križem. Bordanje navzdol je bilo tudi odlično, razen zadnjega dela, ki se potem že kar malo vleče. Ravnina pač ni narejena za borderje, so pa bile v veliko pomoč palice!
8.2. ROCCA DEI BARANCI (https://strava.app.link/lrNlQnn5gxb)
Prejšnji dan sem se odpravil tečt in po sončnih dolinah pretekel maraton, zato nisem imel posebnih pričakovanj. Izbral sem turo v neposredni bližini apartmaja - štart direktno iz mesteca San Candido. Vzpon po smučišču ni bil dovoljen, sedežnica v eno smer pa je tudi precej draga. Turo sem zato štartal kar peš in se precej hitro po markirani planinski poti sprehodil do vrha smučišča. Od tam sem nadaljeval južno v severno steno gore. Gora na daleč izgleda precej neprehodna, od blizu pa se v severni steni odpre nekaj strmih grap. Vzpon po grapi je bil odličen cca. 1000 višincev čist sreče z izmenjajočimi se pasovi grifig snega in pršiča. Obremenitveni test snežne odeje ni pokazal večjih šibkosti, zato je bil vzpon še tako slajši. Ker je bil to zadnji dan in sem bil precej pozen, sem turo zaključil 150 višinskih metrov pod vrhom gore. Do vrha bi moral preplezati greben in se spustiti kakšnih 30 višinskih metrov v sosednjo grapo. Enako bi sledilo ob bordanju navzdol, kar se mi po pravici ni več dalo. Naklonina grape je sicer nekje do 45 stopinj. Bordanje je bilo po mojem najboljše v celotnem dopustu. Tisoč višincev sem prevozil v nekaj minutah. Sledil je še spust čez gozd in sprehod do parkinga.
Skozi celoten dopust smo imeli odlične pogoje - nič novega snega, hkrati dober sneg v grapah. Vsak dan je bil brez oblačka, hkrati pa se je temperatura držala globoko pod ničlo, kar je ohranjalo kvaliteto snega. Edina slaba stran je bila močan veter prvi dan, ki mi je onemogočil doseg vrha Popere.
Dolomiti, se vidimo spet kmalu!
Zadnja sprememba: 09.02.2023 ob 11:03
Poglej si še
Z varianto za pridne na vrh
Gora ni hotela