Trenutne razmere

Dolga in odlična

sob, 22. jan 2022

Miha Debevc

Julijske Alpe | Kotovo sedlo | Klasična iz Tamarja na Kotovo sedlo

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 950 m

Nekaj sličnega, kar je napisal Aljoša izpod Kriške stene, je bilo danes dano doživeti tudi trem zagnanim turnim smukačem, ki so ob pol desetih iz sibirsko hladne Planice odrinili po zasneženi cesti do Tamarja, nato pa na Kotovo sedlo. Sonca v dolini pod Jalovcem se v tem času seveda niso nadejali, saj vanjo uspe pokukati šele spomladi. Po lepo uhojeni pristopni smučini se v štirih urah brez predaha privlečejo do kote 2300 m pod Škrbino v Prode. Tik pod Ozebnikom, kjer zavijejo v desno proti Kotovemu sedlu, so pred tem priče strašljivega prizora, ko po trdi strmali z nezamisljivo brzino proti njim drsi turna smučarka, ki se je višje gori nesrečno prekucnila med sukanjem smuči. Šlo je za las, da se ni skupaj z njo zoper svojo voljo po klancu skotalil še kdo od trojice. Pisca teh vrstic, ki je pred leti na tradicionalnem turnem smuku z Rodice nad Pl. Suha sijajno opravil golmansko vlogo, ko je uspel zaustaviti po snegu nekontrolirano drsečega in vreščečega dekliča, je prvi hip prešinilo, da bi celo ponovil golmansko vajo, ko pa je iz naklona strmali, približka dekletove mase, njene trenutne brzine, tornega kojeficijenta med oblačili in snežno površino, gravitacijske konstante in drugih neobhodno nujnih fizikaličnih veličin začel na vse prste leve roke in pol prstov desne izračunavati sistem petih diferencijalnih enačb z desetimi neznankami, s kolikšno kinematično energijo se približuje dekle, je brž opustil svojo junaško namero, da se igralska zasedba v tragediji ne bi slučajno povečala še za enega nesrečnika. Dekle je švignilo mimo. Vsi, ki so samo nemočno opazovali, kaj se godi, so si oddahnili, ko se je uspelo ustaviti kakih 100 m nižje na rahli izravnavi, seveda hudo prestrašeno, a k sreči v enem intaktnem kosu.

Ko se trojica požene s štarta, kar ne more verjeti svojim smučem, kako izvrsten je sneg. Ta je sicer trd, ponekod rahlo zastrugan, a smukoturno izurjeno oko, ki zna prečitati sneg tudi med vrsticami, vedno najde lepo poravnane flanke, kjer se pod smučmi briljantnih krmarjev kot v zajčniku nakoti brezmejna množina sanjskih zavojev. Čeprav med hojo navkreber pričakovanja niso bila velika, je smuka odlična. Na višini 1500 m smučarje razveseli še za 100 višincev kompaktnega celca, ki pa od šunk zahteva kanček več prizadevnosti, ako smučar namerava briljirati tudi v njem. Pod višino 1400 m se trojica usmeri na leva pobočja in po spustnih smučinah nadaljuje skozi hosto do koče v Tamarju, kjer jih po preverbi PCT pogoja pričaka zaslužena hmeljeva hidracija. Ta kasneje nekoliko neugodno učinkuje na grupno dojemanje stvarnosti, saj se trojici zdi cesta do Planice kar naenkrat dvakrat daljša kot zjutraj, pa tudi klancev navzgor se je začuda od jutra namnožilo precej več, kot bi jih po ZKP (zdrava kmečka pamet) moralo biti na cesti, ako gre ta s hriba v dolino.

Za vse, ki se jim zdi Kotovo sedlo predaleč in previsoko, so se tja gor podali in veselo sukali smuči Živa, Boštjan in Miha