Do vrha, da izkoristiva sonce
Iz megle sva pogledala dobrih 100 m nad cesto in nadaljevala naravnost navzgor po direktnem kraku Široke riže, ki je morda obetal spust prav z grebena. Običajni levi izstop ni deloval zalit, tudi najin direktni se je na koncu zaprl, a sva desno na robu le staknila smučarski prehod do grebena, na sosednji strani stranskega robu pa se je celo odprla še lepša linija ...
Na naši stani je bilo sončno, megleno morje daleč spodaj in prav škoda bi bilo že zaključiti s turo, zato sva nadaljevala proti vrhu Stola, kjer se je obetalo, da bova našla neprekinjen snežni jezik. In res sva ga staknila, a skupaj z nama je na vrv pristopilo tudi megleno morje, ki ga je veter razpihal navzgor.
Smuka glede na razmere pri vzponu (dolg odsek pomrznjene skorje) na koncu presenetljivo solidna, odsekoma prav luštna, saj sva se pomrznjenemu delu izmaknila. Večinoma trda in grifig kloža, kjer se sneg krasno lušči ... in še prav nič zvoženo. Zaključek po cesti je hiter. V dolini je še zimska pravljica.
Zadnja sprememba: 27.12.2021 ob 22:45