Dnevi grmenja
V petek zvečer po "pregrešno dragi cesti" čez Hochtor do Elendboden, kjer je primerno parkirišče in kjer je bil že sparkiran vojaški "truck/traktor", ki ga je lastnik predelal v bivalnik - s tako mašino pa verjetno pozimi pririneš po vsaki zasneženi cesti ...
Zjutraj se nama ni pretirano mudilo, tako da sva lahko opazovala nonstop dirke športnih oldtimerjev, ki so se takoj po 6h množično začeli preganjati čez Hochtor; številna prehitevanja po ravnini so bila sama po sebi umevna, zvoki pa obupno glasni (ropotanje motorjev na Vršiču po tem ni več omembe vredno).
Ob 8h sva bila na sedlu 100 m pod Brennkoglom, kjer sva se preobula in prečila levo v severno (SZ) steno Brennkogla pogledat razmere, kjer sva mislila zastaviti prvi spust. Razmera zanič: 5 cm skorja, ki se predira, pod njo globoka mokra kaša, povsem na vrhu pa celo požled. Malo sva cincala, če počakava, da sonce prežene požled, ampak potem bi nama pa grozila kakšna splazitev, če bi skorja pod smučmi povsem popustila.
Ležerno sva potegnila do vrha in z njega odsmučala direktno dol (JV)(s tem se umakneš ovinku preko sedla normalke), kar sva kmalu obžalovala, saj je bil strmejši prehod med pečinami ravno še smučarsko zalit, sneg pa je grozil, da naju splazi čez pečine. Pod prehodom, 100 m pod vrhom, ko se teren položi, sva imela povsod zelo zelo dobre razmere vse do izhodišča. Nekaj po 9h je bilo lepo odjenjano in praktično brez starih smučin, ki bi lahko motile užitek.
... na parkplacu sva po dremežu opazila, da sva po nemarnem spraznila akumulator, rešil naju je, kdo pa drug, najin sosed iz vojaškega bivalnika. Hvala.
Zadnja sprememba: 15.05.2022 ob 21:04
Poglej si še
Mimo slapa
Pa pejmo še na Malto