Daleč od smučarskih prog
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.450 m
Če vas pot (ali družinski smučarski dopust) zanese v dolino Fasse (Val di Fassa), se splača lep dan izkoristiti za turnosmučarsko popotovanje po odmaknjenih hribih Dolomitov, daleč od žičnic in urejenih prog.
Štart je gostišče Malga Crocefisso, do katerega se pride po urejeni stezi za sanke nad jajčki Pozza di Fassa - Buffaure. Steza se odcepi na desno od ceste, tik pred mostom. Do gostišča se lahko srečni lastniki smučarske karte lahkotno pripeljejo po smučarski progi.
Nad gostilno sledim oznakam za Val Monzoni in po široki progi do hiške Malga Monzoni (smerokazi). Hiška je odprta do 16h in nudi vse sorte dobrot, vključno s točenim pivom.
Nadaljujem po travniku nad hiško do razpotja, kjer se usmerim naravnost (desno varianta čez Rifugio Valacia, kjer se tudi pride do istega cilja). Sledi predhodnikov vijugajo levo-desno (včasih tudi nerazumljivo navzdol), zato si za orientir izberem zajčje sledi, ki gredo v bolj ravni liniji. Pot je položna in po kar dolgem vzponu pridem do točke, kjer na desni ugledam zavetišče Valacia. Zatrep doline stražijo strme stene Punta Vallacia, na desni pa je moj cilj. Med velikimi buhtlji pridem do zatrepa in ocenim, da se splača poskusiti presmučati ozebnik, ki se spušča iz Punte Vallacia. Žal sem nekoliko podcenil strmino in z nepopolno opremo je bil dostop varen le do skal kakih 100 vm nad dolino. Tudi smučanje je bilo slabše, kot je izgledalo da bo, zato se rahlo slabovoljen odpravim po položnem pobočju Cime Undici navzgor. Vzpon se kar vleče, a po kaki uri stojim na vrhu. Razgledi so v vse strani fenomenalni!
Naklonina morda le mestoma na vršni piramidi doseže 30 stopinj, drugje je tura varna tudi v slabih plazovnih razmerah. Sledi starih plazov sem videl le na enem mestu, pred vstopom na vršni del, kjer se da izbrati bolj varno špuro, kot je bila potegnjena. Tura je po težavnosti primerna tudi za začetnike (ni pa prav kratka - dobrih 1100 vm in kar precej razdalje).
Aja, še smuka. Vseh vrst je bila: zgoraj pomrznjeno, malo nižje odjenjano, potem napihanec, dol v gozdu pa prijetno mehak celec. Smučati se je dalo do konca travnika pod Malgo Mozoni. Zaradi podrtih dreves in premalo snega smuka nižje ni možna in do izhodišča mi je preostalo le lagodno vijuganje po urejeni sankaški stezi (previdno - motorne sani, sprehajalci, gorski tekači...), nato pa po smučarski progi do ceste.
Nad Malgo Monzini sem srečal enega turaša, še dva pa videl od daleč. Lep in samoten dan v hribih.
Zadnja sprememba: 01.02.2020 ob 20:12
Poglej si še
Mosermandl v poletni vročini
Windig am Kleines Mosermandl