Col dei Bos, Val Travenanzes
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.280 m
Col dei Bos (2559m) je odličen turnosmučarski cilj, če ste kje v bližini Cortine d'Ampezzo.
Dostop je po cesti od Cortine proti Passo Falzarego. Izhodišče je na majhnem parkirišču kakih 700m pred žičnico. Iz izhodišča se vidi Tofano de Rozes na desni in Col dei Bos na levi. Široka pot se zelo počasi vzpenja, zato sem večkrat ubral bližnjico skozi gozd. Višje pot obide strme stene po levi strani, se usmeri skozi tunel iz prve svetovne vojne in pride v bolj strm svet, kjer se vzpenja v ključih. Tudi tu se da ubirati bližnjice. Jaz sem tu zaradi spihanega in poledenelega snega nadel srenače.
Ko sem prišel do sedla, sem nadaljeval še nekaj časa proti severozahodu, nato pa po najbolj zasneženih prehodih v smeri jugozahoda proti vrhu. Sledi predhodnikov so bile mestoma vidne, kar mi je olajšalo orientacijo. Na vrhu je močno pihalo, razgled pa je bil čudovit.
Smučal sem po zastruganih kložah najprej do sedla, nato pa na sever v dolino Val Travenanzes. Smuka med balvani je le tu in tam ponudila mehko kložo za kak lep zavoj, večinoma pa so smuči ropotale. Orientacijsko se je treba držati bolj pobočij pod Tofanami na desni strani doline. Nato sem se držal kanala na dnu doline do lesene hiške. Pod hiško nekaj strmih zavojev med drevesi, nato se spet držimo desne veje potoka. Ker je bilo snega malo, je bilo nekaj prehodov kar sitnih. Potem se dolina poravna in sledi ravnina mimo več zaledenelih slapov. Neverjetno, v Cortini 13 stopinj, tu pa vsi slapovi narejeni! In to na desetine slapov! Pot se potem odcepi desno nad rečico in je mestoma pri prečenju strmih grap kar izpostavljena. Dolg spust (naj bi bil dolg 13 km!) skozi dolino se konča v gozdu, kjer odsmučam v slogu Rogerja Moore-a :). Držim se desne, pot št. 401. Potem, ko prečkam potok, nadenem kože in krenem desno navzgor po poti št. 409 (nato 408) do prelaza Posporcora. Na prelazu snamem pse in odsmučam v dolino do naselja Flames. Smuka skozi strm, gost gozd po planinski poti je sitna, zaradi premalo snega pa tudi sem in tja zaškrta. Pot se konča na tekaški stezi, po kateri v drsalni tehniki pridem v nekaj minutah do glavne ceste. Na levi je hotel, kjer si privoščim zdravilni hmeljni napitek.
Tura je trajala skoraj 6 ur, brez pretiranega ustavljanja, pa tudi brez nekega hitenja. Ker je izhodišče povsem drugje, kot je cilj, je obvezno prej razmisliti o logistiki. Srečal nisem cel dan žive duše. Čudovita, samotna tura, kjer si lahko ogledate Tofane iz druge strani, kot si jih ogledujejo množice smučarjev v Cortini. Kljub temu, da zaradi snežnih razmer smučarskih užitkov ni bilo veliko, je to zaradi izjemne okolice ena od lepših tur, kar sem jih naredil.
Sneg zaradi visokih temperatur močno pobira. Če ne bo ohladitve in sneženja, bo spust proti Flamesu užiten le še kak teden.
Zadnja sprememba: 02.03.2019 ob 23:04
Poglej si še
FISSILE (2439M) S 13-LETNIKOMA, KANADA
slabše skorajda ne more biti
