Pojdi na glavno vsebino
Dodaj opis razmer
Trenutne razmere

Cohones me gusta!

Aleš Rotar
Julijske Alpe | Črna prst | Pobočje v Moda

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 850 m

Smučarju lepa linija ne da miru, še posebej, če jo gleda že dalj časa. Črna prst se je že dolgo izmikala, s foglovža pa sem v večerni svetlobi vedno gledal lepo trikotno vršno flankico, ki gleda proti zahodu dol v Zgornjo Poljano nad Planino pod Liscem. Začuda na netu ne najdeš skoraj nobenih zapisov o smučariji okoli Črne Prsti, razen tradicionalnega okolivelikonočnega turnega smuka Bohinjcev.

Z avtom sem šel do Raven, tam s parkiranjem res ni več problemov, nisem pa bil edini, celo s smučmi otovorjen avto je švignil mimo po spodnji cesti. Moja draga Kobla me je prijazno presenetila, saj sem na dilce stopil takoj nad spodnjo postajo dvojke, potem sem jih sicer kmalu za kakšnih trideset metrov snel, potem pa brez težav po smučišču in po zgornji cesti, na debelo prekriti s snegom, pa tudi listjem in žiromdaleč do poti do koče, kjer sem srečal trojico in psa iz avtomobila, namenjeno v Žalostnico. Razmere so res nezanemarljivo dobre! Do koče je vodlila kar oblegana pot, sledi pa so šle tudi naprej v različnih smereh pod vršno zgradbo Črne Prsti. Snega veliko, raznovrstnega in okoli 9h je že prijemalo sonce. Ne pomislim na sicer vabljivi žleb, ki ima nekih 40 - 45 in se največkrat smuča, je v zelo obsežnem vodničku Primorske stene (Podgornik). Nad njim so obešene ogromne opasti, pa še bivši pršič na kložah mi nič ne diši. Do Poljane nekako zmotam po starih sledeh in vedno bolj pogledujem v plitev žleb, ki pelje po sredini flanke direkt na vrh. Tudi dolinica Moda (ne me vprašati, od kod ime, ampka po mojem ni to, kar packi mislite...), ki pripelje na greben proti zahodu, me ne vleče. Ne samo, da imajo Cohones na prehodu na greben vehto, svetijo se kot šajba. Na višini kakšnih 1700 tudi srenači niso več dovolj. Zadnjih sto metrov grem peš, na derezah, saj je senčnata južna starn povsem pokrita z glazurco ledu, tudi stari dve smučini sta trdi. Na vrhu uživam v razgledu, preseneti me družba, trije prijazni Graparji, bi rekel po naglasu. Nasmejim jih z vprašamnjem, ali se da smučat dol: samo še nekaj metrov je snega, za letos je zima zaprla južno flanko. Za popotnico dobim še salamco, domačo, potem pa se počasi in previdno pripravim. Zgornjih 100 metrov je po zelo lepem začetku še vedno akleh, lepih, a strmih, nekje nad 35 stopinj in še trdih. A smuka je en sam užitek, ko premagam strah na ledenih rebrih, potem je ena sama poezija. Sneg je zelo različen, osnova je trda kloža, gori pa napihanec, nekaj zastrugov in kakšpna odjejnana ledena ploščica, vsak zavoj posebej pozorno čutim pod smučmi, koliko je prav pritiska. Na robu Poljane na 1500 se svet prevesi, sneg pa ojuži in v pomladanskem valčku med ogromnimi balvani odsmučam naslednji tri kitice. Mimo koče, tokrat po zahodnem, položnejšem in predvsem redkejšem gozdu do ceste je sneg zbit in na vrhu ojužen, uživancija na polno. Pozna se dolga faza hostarske smučarije v januarju ;-). Po cesti leti, samo malo poganjanja, ena smreka kot šranga in kmalu sem na dvojki. Zavoji so čudovit zaključek, smuči dokončno snamem točno pri hiši nad postajo dvosede. Sedeži še vedno čakajo, gugajo se v vetrcu in hranijo spomine, sanje in pričakovanja. Da, sedežnice imajo posebno mesto v srcu vsakega smučarja, živijo svoje življenje in mi z njimi. Vsaj za "nas" je na smučeh #alwaysgoodtimes. Pripravite kokice, tu in tam pa kdo tudi robčke...https://www.youtube.com/watch?v=ijGkQHVznno.

  • Ni spluženo, je pa posipano....
  • Črna prst v vsej svoji lepoti,.
  • Pogled v Cohones od spodaj
  • ..... in iz štartnega prostora.
  • Vesina, lepo olišpana z glazurco.
  • Prva kitica.
  • Druga kitica.

Zadnja sprememba: 28.03.2021 ob 16:39

Povej naprej:

Poglej si še

okoli Vrtače

okoli Vrtače

Karavanke | Sedlo Vrtača
Mitja Majnik
Triglavske koče

Triglavske koče

Julijske Alpe | Triglavske koče

KOMENTARJI

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...