Čez Dovško Babo na Roschitzaalm in nazaj
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m
Na smuči pri mali elektrarni (MHE Mlinca). Spodaj navzgor po gozdu gre, navzdol pa ne – navzdol sem sekal četrto serpentino (gledano navzgor) in tisti del tega sekanja, ki gre skozi gozd, vozil po listju, vejah in se lomil po gošči. Ob enajstih je bilo na vrhu že več kot deset ljudi, midva sva podaljšala proti V po grebenu in potem z Babe smuk po spihanem in ledenem, nato pa po dobrem nezvoženem pršiču na Planino Rožca (Roschitzaalm) do gozdne meje. Zadnji del poti nazaj sva se vrnila pa grebenu, ki vodi do Koprivnjaka (Kleiner Frauenkogel). Na zgornjem delu flanke z Dovške Babe (Frauenkogel) na J (»v graben«) je bilo ob dveh še mogoče urezati svojo smučino po pršiču, v spodnjem delu flanke, kjer se zoži, pa seveda ne več. Spodnji del flanke ima za svoj naklon premalo snega za brezskrbno smuko. Naprej po cesti brez škrtanja (spodaj pazljivo) , razen omenjenega sekanja, verjetno se višje da posmučati kakšen travnik. Nekateri so prečili tudi s Hruškega vrha (Rosenkogel) na D. Babo. Koprivnjakov pršič je sameval nepresmučan.
Nabralo se je dobrih 1500 višinskih metrov. Ocena za avstrijsko stran je 4/5, za slovensko pa 3/5.
Zadnja sprememba: 20.01.2024 ob 21:32
Poglej si še
Dolga in samotna
Preverjeno dobro