Pojdi na glavno vsebino
Dodaj opis razmer
Trenutne razmere

Butinar

Smučarske razmere
Občutek varnosti
Julijske Alpe | Mala Mojstrovka | Butinarjeva grapa

(Spodaj je krajši opis razmer.)

Ob pol 6 štartava iz Medvod. Še vedno ne veva kam. Z Butinarjem imava še neporavnane račune in zavijeva proti Vršiču. Vedela sva, da je cesta zaprta ampak pripeljala sva se skoraj na vrh oz. do Erjavčeve koče. Takoj ko se ustaviva začne rositi, veter piha in oblaki so precej nizko. Malo presenečena nad razmerami, ampak vedela sva da ne bova v kratkih rokavih skakala okol. Na parkirišče se za nama pripelje kombi Hrvatov, ki so kot so rekli že včeraj plezali tu okoli. Štartava šele okoli 7. Plan je bil po Butinarjevi, pa do vrha Male ali pa morda Velike Mojstrovke in po pripravniški odsmučava dol (ni bilo tako...).

Po 10. minutah hoje takoj flis dol, toplo okoli 0 stopinj. Spodaj sneg trd kot led, višje kot sva se vzpenjala bolj je bil mehak in bolj sva bila v megli. 50m pred začetkom skal, kjer je vstop v grapo, je že tako drselo, da sva se odločila, da se kar preoblečeva in smuče na hrbet, cepine v roke. Prvi korak, do kolen v sneg. V grapi sva računala na trše razmere ampak vse do najstrmejšega dela sva gazila (en del prej ima še majhno opast, ki je malo strmejša in tudi trša) kar po pršiču. Veter je močno vlekel po grapi in metal sneg v oči, vsake toliko je priletel mimo kakšen majhen pršni plaz. V najstrmejšem delu je bil led, ki pa ne vem koliko je bil kaj stabilen, meni se ni zdel preveč, saj je pokal in sem ga slišal, zato sem šel zelo nežno čez. Oba sva splezala brez večjih težav, nisva pa vedela koliko je še do vrha in kakšna je grapa višje. Vidljivost je bila zelo slaba, videla sva 3 metre pred sabo, orientirala sva se po skalah, tam kjer so tam ne greva. Do samega vrha nisva vedela, da je konec. Zlezeva čez precej veliko opast (3m visoka, nevem koliko široka ali dolga) in takoj na drugo stran do borovcev.

Na grebenu je veter vlekel še trikrat močneje, za sporazumevanje sva si kričala v obraz in hitro sva se odločila, da greva dol in, da v takih razmerah nima smisla nadaljevati. Držala sva se borovcev, delovalo je najbolj pametno. Ob robu so opasti, preveč na noter lahko faliva klasičen pristop/sestop. Nobenemu se ni vdrlo, saj je bil sneg čisto trd in spihan. Kmalu najdeva sled, kjer je očitno še isti dan hodil eden on Hrvatov in zgleda tudi obrnil, saj so se sledi pojavile od nikoder. Kmalu sva našla prehod in prišla v zavetrje. Spila sva čaj, slekla pse, in zamenjala v ski mode. Zgornji del melišča nekakšenmiks najrazličnejšega snega. Po 50 metrih smučanja sva izstopila iz megle. V spodnjem delu kjer je bilo trdo in se je dalo par zavojev dobr nagnt na kanto.

Kratek opis razmer:
- do Erjavčeve koče se da z avtom
- temperatura okoli 0 stopinj
- spodaj je sneg trd (skorjast)
- višje postane mehak, bliže si grapi in njenem vhodu, bolj je mehek (pršič)
- V sami grapi je prav tako mehko razen na dveh delih, ki sta strmejša je led
- led je bil mehek kot puter
- na vrhu smeri velika opast, slaba vidljivost, močan veter, vse spihano, špure ni (tu sva obrnila dol po normalnem sestopu)
- v zgornjem delu melišča po normalki je sneg mešan; na enih delih trd, na enih mehek, na enih skorjast, na enih leden
- spodaj trdo, kot na smučišču

Plezala/smučala: Urban Jamnik, Martin Smrekar

  • konec ceste
  • pred vstopom v grapo
  • na vrhu grape
  • malo pred avtom
  • malo nad avtom

Zadnja sprememba: 10.03.2018 ob 15:48

Povej naprej:

KOMENTARJI

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...