Boš videl, dons bova dobro smučala
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.100 m
Tako je rekel Tomaž, ko sva stopila na letno parkirišče na Pecolu. Tam je pogled na vse, kar je potrebno videti pod južno stranjo Montaža. Lepa sled videna proti Curtissonu je bila samo še majhna pikica odločitvi, da je to najin današnji cilj. Fantastična flanka je bila v celoti trda. Lep, sončen, a mrzel dan je delal za naju. Mogoče je le nizka temperatura premalo pustila snegu, da bi odjenjalo še malo več. A tudi s tem, kar nama je nudilo, sva bila zelo zadovoljna. Vzpon sva na povsem blagih naklonih kmalu obogatila s srenači. Stara, trda sled je bila še z njimi kar pošten zalogaj. Pridrsala sva do zahodnega sedla, zadnjih trideset metrov sva pustila za prežvekovalce, ki se mastijo s travo....
Smuka po kak centimeter odjenjani podlagi lepa, a previdna, ker je vseh več kot petsto višincev v enem šusu....prekinjeno s kako štrlečo skalo in travo.
Spodaj sva še kar v vpadnici vrha smučala naravnost, na najbolj zahodni del planine z dolgim hlevom. Od tam z nekaj "zaveslaji" na letno parkirišče in po trši, divjaški cesti z dvema nevrednima omembe - prekinitvama do senčnega in strupeno mrzlega izhodišča.
p.s. občutek varnosti se nanaša na možnost zdrsa, in vsekakor naklon Curtissonsa v teh razmerah ni za začetnike in tiste, ki jih srenači že v osnovi mečejo s tira!
Zadnja sprememba: 16.01.2024 ob 20:13