Boč po dolgem čakanju
Končno sem dočakal tudi Boč od vrha pa vse do podna pri Poljčanah. Po mojih 15 letih na štajerskem koncu in delnem poskusu slabih 10 let nazaj, se je sneg usmilil tudi tega osamelega, z redkim bukovim gozdom poraslega kuclja, ki ga sicer očitno zaobide prav vsak snežni oblak in udari prav vsaka odjuga.
Avto parkiram par ovinkov pred kočo, žena in podmladek nadaljujeta po cesti na toplo, jaz pa obrnem direkt v hrib čez gozd in se pridružim klasični peš poti. Pred mano je očitno imel nekdo podobne ideje s smučanjem zato v nadaljevanju uporabim njegovo špuro, v edinih dveh resnih strminah pa je hitreje po dobro zgaženi peš poti. Na razglednem stolpu je več kot pol metra na debelo ivja, veter pa precej močan zato kar hitro zaključim razgledovanje.
V zgornjem delu in na južnih pobočjih je super sneg, bolj proti SZ in nižje pa občasno spihan do trše, včasih tudi ledene podlage ampak še vedno gre brez težav vse do doline. Morebitnim ponavljavcem samo opozorilo, da se tudi na takih nežnejših in nižjih kucljih najde kakšne skalne skoke in ni vseeno kje greš dol, sploh v pogojih slabše vidljivosti.
Zadnja sprememba: 03.11.2018 ob 21:57
Poglej si še
V raju nad Zederhausom
megla na dolino Poden