Birgl
Še v četrtek je Birgl izgledal smučarsko prav užiten, a kaj, ko smo imeli od četrtkovega popoldneva do noči na nedeljo odjugo z dežjem. V nedeljo še pred soncem sem na Saneku božal skorjo, ki je nastala ob nočnem zamrzovanju z dežjem omočene površine snežne odeje. Bila je kar gladka, peš se je udiralo čez gležnje.
Vseeno sem šel v Birgl, 300 m visoko travnato dolinico, ki se s cca. 30-35° spušča z grebena med Četrtjo in Konjskim vrhom na jug. Ob prihodu v dolinico je bilo jasno, da je bila odjuga hudo požrešna in bo treba med spustom na spodnji ožini pokazati nekaj smučarskih akrobatskih veščin. Višje se teren odpre, snega povsod dovolj, a bil je še bolj trd in ponekod razrit od kugel mokrega snega prejšnjih dni. Na grebenu sem zavil na zahod - proti Konjskemu vrhu. Na grebenu so velike opasti, na južni strani pa nekaj napok zdrsnih plazov, čeprav je snega tam le cca. 50 cm.
Zaključil sem na prvem grebenskem vršičku in odsmučal okoli 7h. Sonce se je skrivalo za visoko oblačnostjo, tako da zgoraj ni kaj dosti zmehčalo snega, s sreči je bilo dežja malo in je sneg ohranil še nekaj hrapavosti - bilo je trdo, a ravno dovolj grifig. Napoke plazov sem obvozil tik ob grebenu, nato pa po Birglu nadvzdol. Kjer je le bilo dovolj snega, sem se držal desno (gledano od zgoraj), saj je tam šibko sonce sijalo že 1 uro in je bil sneg vsaj za malenkost bolj prijazen robnikom. Spodnja ožina je bila sprejemljivo udobna, v gozdu pa je bilo smuke hitro konec.
Če se ne zgodi kak snežni čudež, je smuke po južnih pobočjih med Voglom in Soriško planino za to sezono konec.
Zadnja sprememba: 19.03.2024 ob 07:14
Poglej si še
Iz savinjskih žlebov in vrhov ...
Gradica