Bavbav zaključek
Grossglockner je to pomlad nad Pasterze zelo lepo zalit; posebno Kleinglocknerkees (Viseči ledenik), tako lepo zalitega se ne spomniva, običajno namreč cesto kasneje odprejo. V soboto zjutraj je bil še povsem nedotaknjen, čez dan pa se mu je nabralo nekaj smučin.
Sestop za 300 m do Pastirice, nočno iskanje prehoda nad ledeniškim jezerom in potem na koncu ture še nebodigatreba vzpon nazaj do Garaž ... ni ravno posebno mamljivo, prav nasprotno. A enkrat je bilo le potrebno ugrizniti ...
Štart ob pol štirih od Garaž (2370 m), z nekaj zapletov (uporaba cepina, sneg v pohodnih čevljih in predvsem nočno iskanje poti preko potoka) sva bila v eni uri na drugi strani jezera. Za sledmi (po normalki) v derezah do 2800 m, kjer naju pozdravi sonce. Na smuči in precej strmo na Hofmannskees, na srečo je bil oprijem super.
Tu sva vklopila trmo in po "neskončnih" pobočjih mimo Adlersruhe sva točno ob 8h le pridrsala do smučarskega štarta na 3520 m. Višje na Klek se dvema "crkovinama" ni več ljubilo ... so nama kot izgovor prav prišli oblaki, ki so se valili s severa. A se na srečo niso prevalili.
Smučarske razmere vseh sort, ni da ni bilo: pršič, predirajoča se skorja, trdo, veselec, gnilo, poglihano, razbito ... a skoraj povsod se je dalo lepo uloviti dobro podlago. Presenetila pa naju je strmina oziroma pomanjkanje le te. Nič posebnega, težavnost je za kakšno (slabo) T, najbolj strmi odseki so odokativno okoli 40°.
Prismučala sva točno do čevljev/jezera, a brez snemanja ne bo več dolgo. Začuda pa na koncu ture ni bilo prav veliko od najinega bavbava, v manj kot uri sva se že izležavala na ploščadi na Franz Josefs Hohe.
Zadnja sprememba: 13.05.2024 ob 20:58
Poglej si še
BOMBA Z GLAVNEGA VRHA
Prostora za napredek ni več
