Avdienca pri kraljici Visokih Tur
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.900 m
Obisk pri kraljici sem dolgo načrtoval, pa se je vedno nekako zapletlo. Tokrat je avdienca potekala lepo po planu, seveda pa se k taki visokosti spodobi oditi tako, da bo ostalo v lepem, trajnem spominu.
Iskanje termina in zapleti so še v petek zvečer poskrbeli za nekaj adrenalina, a v soboto sva ob sedmih zastavila po jezu, prijazna Hrvatica nama je povedla, “da su vaši već otišli”. Sodeč tudi po zapisih na Snežaku sva torej dopolnila slovensko vikend ofenzivo na vse kuclje v bližini. Med potočki, od 1900 naprej (in ne 500 m višje, kot se je videlo sicer vajenemu očesu na drugi strani) pa po snegu sva jo rezala po vzhodni flanki Lerchenspitze. Kmalu sva prepoznala najslavnejše hlače Facebooka in spešila za njima. Lokalci, ki se očitno prej naveličajo prečke do pod Preimlscharte, so okoli devete že uživali s severnega vrha Lerchenspitze, midva pa sva se trudila ujeti kar najboljšo linijo do pod škrbine, kjer sva dohitela še drugo polovico slovenskega kontingenta. Škrbina oz žleb pod njo je na vrhu kopen, zabasan s šodrom in tu in tam ledom. Na škrbini se še drugič zaveš veličine Hochalmspitze, saj je konkavno zrcalo ledenika ubijajoče dolgo. Iščoč optimalno linijo, tudi malo v skrbi zaradi kar obsežne plazovine južnega snega, nastalega iz napihanega poznopomladansekag gnoja. Za zabavo, a tudi v svarilo, sva opazovala peterico, ki je orala in valila ogromne kepe, dobesedno, po južnjaku dol proti beljšaki koči, Villacherci. Na smučarski vrh, oblo ramo pred glavnim, sva pridrsala že dobro stenstana v odurni vročini. Jutranji oblaki so se na srečo, ali pa tudi ne, razkadili, dan se je bleščal in po vršnjem grebenu, malo po snegu in malo po skalah sva splezala do križa. Vmes sva srečala dva lokalca, plezalca, verjetno sta uživala v stebru. No dol grede verjento ne bosta…. Ob vrnitvi izvedemo na grebenu še slovensko logistično konferenco in naštudiramo odtujevanje avtov….pustmo stat.
Smuk je junijski, težak sneg, na moč in z obilo tehnike gre do užitka na vrhnji strmini, potem pa v prečki kar preveč bremza. Osupljiva hitrost obeh luknjačev naju impresionira, niti ne jeziva se, ker sta sfaširala smučino. Prek skal v povsem polentasti žleb s Preimlscharte preneseva plohe, se pretolčeva po žlebu, tudi na snegoštop s kakšnim kubikom ali dvema mokre sluzi. Graben še poglobiva in zdaj je lepo pripravljena bob steza, s smuko pa je po mojem konec.
Prečke se lotiva kot Pat in Mat, en s psi, drugi brez, sneg malo pomaga, malo zafrkava, a presenetljivo brez prevelikih žrtev pririneva tista dva kilometra do skal po Lercherco. Moraš res imeti rad smučanje, če si še dobre volje. In midva sva bila, z vsakim metrom bolj. Z grebena najprej po bremzaku (TM, nov izraz za južen, samolepljivi derivat H2O). Potem pa je vedno bolj letelo po ponvicah, ob slapovih pa je v ozkem, strmem žlebu bilo za 6 snežink. Noro je bučalo stotine kubikov, pihalo je, kot se za big mountain spodobi in seveda se je potrdilo: proti koncu pride najboljše. Malo kombiniranja vse do 1900 in dolg dan se je končal. Skoraj: po potoku, ki je poleti potka in po nagraužni cestici do lojtrce, pa evforično prek jezu.
Srečava tri pare, vsak naju pobara, od kje in kako je bilo. S stilsko usklajenim in v patagonsko opravo naštimanima lokalcema (surferska izvedba vključno z natikači) se prepričujemo, kdo komu zavida…. onadva nama pancerje, midva njima natikače. OK, do avta je bilo še sto metrov....
Ma kakor koli obrneš: #alwaysgoodtimes. Pa seveda: it ain’t over till it’s over. Tako je bil prepričan tudi Avstrijec, ki se naju je razveselil, ko sva pakirala in se rehidrirala. Zvečer se je namenil na štrom do Osnabrukerce, potem pa od tam, od zadaj h Kraljici. Snega je še dovolj (Ok, Preimlco pozabiš)!
Zadnja sprememba: 21.06.2021 ob 23:19
Poglej si še
Na Žlebeh - Kanin
Skok (smučanje) v poletje