Ankogel
Turo pričnemo z gondolo, nato pa po klasični smeri proti vrhu. Že takoj pri prečenju nataknemo srenače - sicer podlaga ni bila ledena, ampak spihana, trda. Na sedlu se razdelimo - trije odsmučajo v smeri prihoda, ostali nadaljujemo naprej po grebenu. Že kmalu se preobujemo v dereze, na Malemu Ankoglu pa se še soglasno odločimo, da smo za, da osvojimo vrh. Razmere za hojo so bile dobre. Če nisi ravno vajen uporabe derez in cepina sta 2 krajši prečki, ki zahtevata nekaj več previdnosti.
Vrnemo se v smeri prihoda - peš do sedla, naprej pa odsmučamo. Smučanje je bil en sam užitek, po ravno pravšnjem putrčku. Nižje, na prečenju nazaj do proge, je bil sneg že bolj odjenjan. Trije prej so za krajši vzpon nadeli kože, mi smo se potrudili kar s štamfanjem. Smučarija po urejenih progah vse do avta pa je prav tako prijala.
Zaradi podora dreves pred Bockstein-om je ta dolina uradno zaprta, za kar so nas opozorili že pri nakupu kart. Tudi podlaga za smučanje ni bila z vrha videti nič kaj mikavna - ledene plate, napihan sneg v zametih. Zato smo se odločili za varnejšo varjano in se vrnili v smeri prihoda, kar je se izkazalo za tudi dobro izbiro. Smo pa srečali na sedlu "domačine" in jih kasneje videli tudi spodaj na železniški postaji, tako da se odsmučati še vseeno da.
Še en lep dan je za nami - osvojen vrh, super smuka in dobra ekipa.
Et✿
Zadnja sprememba: 07.02.2024 ob 14:25
