Ankogel
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.200 m
V soboto na Ankoglu s spustom v Anlauftal. S prvo gondolo ob 8:30 za 30€ na vrh smučišča, kjer je bilo nekaj malega novega snega, a sta tik pred nami lepo špuro potegnila vodnik s klientom. Na sedlu je pogled manj obetaven, saj je močno spihano. Dva sta smučala od tam, a sta morala zgornji del sestopiti peš... Dva sva nesla smuči na Mali Ankogel, nato pa malo bolj zahtevno do vrha.
Žleb od daleč ni bil videti nič kaj ugoden. K sreči sva po malce ledeni prečki pod steno dosegla suh sneg, kjer je bil nato eden boljših odsekov smučanja. Tudi tu je bilo snega zelo malo in sva morala prečiti levo, mimo skal in nazaj desno, ko se je pod nama odprla široka dolina. Na začetku je šlo super, a že kmalu se je pojavila skorja in spihani predeli, ki so nas po nekaj lepih zavojih vrgli iz ritma. Škoda, saj mora biti smuka v dobrih razmerah zares enkratna.
Širnih pobočij še dolgo ni konec, ko se dolina položi, smo si privoščili malico na sončni skali, nato pa nadaljevali s spustom še daleč po dolini. Nižje je bil še pršič, a dolina je precej položna, ko se spuščaš ob potoku. Za popestritev je treba občasno prestopiti potok, ali se zapeljati po ozki brvi in tudi okolica je lepa ob gorskem potoku v globoki dolini. Po cesti smo pripeljali do prvih hiš in nato ob cesti vse do železniške postaje, kjer smo se vkrcali na vlak, ki nas je popeljal nazaj do Mallnitza. Tam smo šli nato z avtobusom spet do parkirišča pod gondolo in tako sklenili krog. Na koncu je z vso logistiko to kar celodnevna tura, kljub goljufiji z gondolo.
Več informacij
https://primozblaha.blog/2020/02/16/ankogel-15-2-2020/
Zadnja sprememba: 16.02.2020 ob 20:15
Poglej si še

Opojni sončni zahodi in pršič
