1000
Po pristanku v Sapporu smo se včeraj zapeljali še do Niseko, ki bo naše izhodišče za prve 4 dni na Hokkaidu. Topel sončen dan je omogočil, da smo med vožnjo lahko videli različne turnosmučarske cilje na otoku, seveda pa nam je lepo vreme povedalo tudi, da prav svežega pršiča ni (več).
Danes smo šli na hišno goro Mount Niseko Annupuri (1308 m); najprej z žičnico, zadnjih 370 višincev pa peš. Nismo mogli verjeti svojim očem, kakšne trume so se zgrinjale na isti vrh. Odsmučali smo na sever, stran od smučišča – seveda so tiste trume prav tako šle na drugo stran, ki pa je dovolj široka, da smo imeli tudi kar nekaj nezvoženega. V dolini smo spet nataknili pse in se vzpeli na sosednji Iwaonopuri (1116 m), s katerega je bilo ponovno (tudi ta vrh je bil namreč vse prej kot samoten) dovolj možnosti, da smo našli še povsem nezvoženo pobočje. Je bilo pa kar strmo, tako da smo smučali eden po eden in še tako smo prožili površinske plaziče. Sledil je še tretji vzpon na greben Annupurija, od koder smo se – med bambusi in brezami – spustili do avtomobila. Na koncu se je nabralo dobrih tisoč višincev, kar zadnja leta ni več tako samoumevno kot nekoč.
Slučajno je ta tura dobila številko 1000 v mojem dnevniku turnih smukov. Upam, da ne bo delovalo preveč samovšečno, če nekaj utrinkov – enega na približno vsaka 4 leta – iz te bere turnih smukov podelim javno. Nenazadnje je zanimivo pogledati, kako so se v minulih desetletjih spreminjali oblačila in oprema…
Zadnja sprememba: 29.01.2024 ob 21:46
Poglej si še
Z vrha Velikega Oltarja
Visokozimska klasika