Pojdi na glavno vsebino
Dodaj opis razmer
Trenutne razmere

Zimski solisticij pod Jalovcem

Uros Ilic
Julijske Alpe | Jalovec | Jalovčev ozebnik

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 800 m

Zaradi napovedane oblačnosti se po včerajšnji italjanski klasiki odločim za slovensko klasiko. Ob 1000 vprežem psa proti koči v Tamarju. Na uraden začetek zime je pot pravljična, saj se smreke še niso otresle snega. To me navdajajo z upanjem, da je mraz v dolini pod Poncami kontinuirano vztrajal prejšnje dni in bo pršič temu primerno ohranjen.
Na parkirišču preštejem 5 avtomobilov. Vsi so zgodnji, saj jih ugledam šele na melišču. Ko se večinoma že spuščajo. Gospodarjenje z bukovim gozdom nad kočo je še vedno slabo. Očitno bo naslednjič potrebno v nahrbtnik dati še motorko, saj bo sicer podrto deblo neprevidnega smučarja obglavilo.
Predhodniki so potegnili čudovito špuro in vse do vhoda v ozebnik ni bilo soliranja, ki običajno uničuje smučarski teren. Žal je nekaj toplotne inverzije in pršič se na začetku melišča hitro spremeni v južnjak, po katerem spretno krmili najprej utrujen dvojec, nato enojec in nato še trojec. Ugibam, da je bil v slednji na Jalovcu, saj so imeli na hrbtih po 2 cepina.
Višje začne turirati J veter zaradi katerega se odločim, da na Kotovo sedlo danes ne grem in se pred njim umaknem v ozebniški vetrolov. Pred njim srečam junaka, ki je nad Kotovim to noč prespal (in to ne v bivaku) in sedaj polno opremljen odsmuča mimo mene.
Štapne v ozebniku so narejene po moji meri. Bravo! Mestoma so namreč predhodniki zelo garali, saj so stopinje globoke in vodijo vse do Kamina, kjer danes zaključim z nošnjo smuči (Kamin je prešpikan). Ozebniški vzpon mi popestrita dva turaša, pod smučmi katerih v koleno dobim ledenko. Seveda nista ona prav nič kriva, koleno pa ostane tudi povsem funkcionalno. Zgolj dober opomin za prihajajoče dni, ko bo tu verjetno gužva.
Ko pridem ven iz vetrolova vetra ni vec. Tudi kadneje ga spodaj ni bilo.
Smuka zgoraj je čista petica. Rahel globok prišič. In še dovolj nezvoženega. Vstop v ozebnik je idealen (redko takšen), ni kamenja, drobirjja, vse zalito, nihče očitno ni odrsaval. Imenitno je tudi nadaljevanje. Zbit prišič, tako lepo speglan, da spominja na smučišče. Ker se tudi dobrega najem, spodaj odvijem v desni kuluar v želji po podmorniškem potapljanju. Žal tudi ta ni več povsem nedolžen. Sprejemljiva in pričakovana cena petelinjega zajtrka. Vendar ob današnjih snežnih razmerah to ni bilo moteče. Nekaj zavojev sem namreč tudi tu še uspel narediti še v globokem pršiču.
Nadaljujem skrajno desno, kjer je pod stenami še mogoče najti cel sneg, predvsem pa teren ni uničen z plazovino. Sneg je sicer tu težji (zaradi tega dela tudi ne dam 5zvezdic) in nogi pečeta. In tako vse do izravnave, kjer je sneg spet suh.
Med balvani slalomiram proti Poncam, kjer se priključim v špuro, ki me po nekaj gimnastike v bukovem gozdu (se je treba vsesti na avtomate) pripelje v kočo na odlično joto. Nato še tek na smučeh do avta in pobiranje mladičev na smučišču v Kranjski gori.
Peti ščit ne dam zaradi občasnega ropotanja in belih sten-še se bodo otresle.

Zadnja sprememba: 21.12.2022 ob 21:51

Povej naprej:

Poglej si še

Uspešno koriščenje ur

Uspešno koriščenje ur

Karavanke | Kozjak
Anže Rozman - Tominc
En lep in umirjen sprehod pod kopreno

En lep in umirjen sprehod pod kopreno

Ziljske Alpe | Dobrač
Matevž Suhač

KOMENTARJI

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...