Večerni in še nočni spust
Daleč od tega, da je bilo skoraj vse zvoženo, kot se je pohvalil Franci. Vse do Plesišča se je z vrha dalo vijugati povsem po frišnem, le prav je bilo potrebno izbrati. S sedla sva odštamfala do vrha Plesišča in pociljala naravnost navzdol po nedotaknjenem terenu proti smučišču, a v večerni svetlobi na 1700- m nisva našla prehoda mimo pečin.
Po nekaj kolobocij v zelo strmem gozdu (palica gre v sneg brez upora cel meter in tudi globlje), sva se le spravila na pse in se ob spremljavi lunine svetlobe še enkrat pretegnila do vrha Viševnika. Na vršnem pobočju (v zatišni legi) je šla palica skoraj meter v sneg, na spihanih mestih in na robovih pa čakajo mine - nekaj sva jih pri spustu žal tudi "sprožila".
Tudi v drugo sva našla še nezvožene linije vse do Zlatih vod, naprej do smučišča sledi rodeo, smučišče je zratrakirano (na zgornjem se še najdejo mehki odseki ob ratrak liniji).
Zadnja sprememba: 04.03.2020 ob 22:46