Trenutne razmere

Včasih gre, včasih pa ne

sob, 14. apr 2018

Jaka Ortar

Julijske Alpe | Kanjavec | pred Debelim vrhom

Naslovne ture nisem izpeljal. Plani so bili drugačni, Kanjavec je zjutraj vskočil kot rezervni cilj - tam je pač vedno lepo. A izbral sem napačno smer na napačen dan - najbolj osončen pristop na pretopel dan ob prepozni uri.
Grem po vrsti po točkah, ki so v Snežakovih priporočilih za vsebino objave o razmerah ...

Po dolini suhe se da pripeljati do 890 m - pod serpentino pri slapu Suhe (ki je trenutno prav krasen, vodnat!). Na cesti je preglobok sneg, do prve serpentine (920 m) sta prišla 2 terenca. Ker je bilo ob 8h zjutraj ob cesti na zadnjih 40 višincih parkiranih že 25 avtomobilov, sem parkiral še niže, obrniti se je dalo BP. Do 890 m sem dile nosil, nato optimstično na pse ... za kakih 20 m. Na cesti so že dolge kopnine; snega ni veliko in kmalu bo kopna večina ceste do pl. Blato, razen odseka v višinskem pasu med 920 in 950 m, kjer je precej naplazenega snega s pobočij. Če se tega kratkega odseka ne bo splužilo, bo kmalu treba hoditi po večinoma kopni cesti vse do pl. Blato.

Na smuči se splača šele še 2 serpentini više, 1000 m. Do tja sem tudi prismučal z enim krajšim snemanjem smuči. Na cesti do pl. Blato sta tudi 2 podrti drevesi.

Zjturaj je bilo lepo pomrznjeno in razbito, pač prehojeno in presmučano. Par padlih zobotrebcev na poti proti pl. Pri jezeru nekoliko ovira vzpon in smučanje, a ni hudega - je lažje kot pozimi.
Pri jezeru sem zavil desno proti pl. V lazu in kmalu ugotovil, da brez (pomrznjene stare) smučine, GPSa ali zemljevida (slednjih dveh danes nisem imel s sabo) ne bi našel pravih prehodov, pravi labirint. Nič ni pomagalo, da sva isto pot z Duškotom pregazila že pred 5 leti v popolni zimski idili (takrat sem na tem odseku (iz)našel "smrežake"). ;) Prek Poljane so se kilometri lepo nabirali, višina pa komaj kaj, veliko sem je zapravil na krajših spustih v konte.

Po dolinici med Kredo in Konjskimi policami sem jo mahal v smeri proti Prvemu Voglu in na ~1750m (pri najvišjih macesnih) odvil desno proti severu po sistemu polic. Sneg je bil tam že fajn ojužen. Ne vem, zakaj so se mi v teh razmerah med smučmi in kožami nabirale cokle, smuči so postale prav težke in naredil sem krajšo "odtajalno" pavzo. Med pavzo je začelo plaziti iz sten Slatne, Krede in tudi Srednjega Vogla (ura malo čez 10). Malo sem pogledal sneg - pod odjenjanim srencem je bila tanjša skorja, ki je že popuščala, pod njo pa gnilec.
Plazovi na bližnjih pobočjih in obet slabe smuke sta mi zbila motivacijo in tam sem obrnil.
Spust do kont planine V lazu je bil bolj ubog, skorja. Sem bil že malo prepozen.
Potem spet nekaj kilometrov marša s psmi, vzpon iz Poljane in nato spust mimo jezera. Težko bi rekel, kje je bilo najbolje, ker ni bilo nikjer dobro. Skorje sicer ni bilo več, sneg je bil v gozdu v senčni dolinici še bolj pomrznjen, a v smuki ni bilo veliko užitka. Snežna odeja v gozdu pod jezerom (do pl. Blato) je tako umazana, da je težko videti skalne mine, ki ponekod že štrlijo iz snega. Po cesti je sneg počasen, pelješ se le naravnost brez zavijanja.

Veliko skalo, ki je bila še pozimi sredi ceste (na ~740 m), so kiklopi odmaknili na rob.

To je bil že moj drugi poskus pred Debelim vrhom - prvi http://www.freeapproved.com/objave/najlepse_je_vleci_spuro_pred_debelim_vrhom.html ... upam, da bo v tretje šlo. :)