V kraljičinem sendviču
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.150 m
Cesta v dolino reke Malte je bila zjutraj ledena, a prevozna brez posebnih težav, popoldan so jo bolj površno posuli s peskom. Avto smo parkirali na snegu in presenetljivo je tudi gozdna cesta proti koči Hochalmhütte odlično zasnežena. Snega proti ledeniku ni veliko, a za vzpon povsem dovolj. Ledenik je lepo zasut in tudi neugodna prečka v zgornjem delu je prehodna s smučmi in srenači na nogah.
Smuka čez ledenik v znamenju iskanja grifik, trde, zapihane podlage. Nižje, na višini Villacher Hütte smo smučali povsem desno, celodnevna senca je nudila dobro, mehko smuko, na planini je še pršič. Cesta do izhodišča odlična, zadnjih nekaj deset metrov smo zaradi male količine snega, smuči nesli.
Otoplitve v višinah danes nismo čutili, toplota je zobe pokazala le pod 2000 metri, kjer se je popoldan v senci in na strmih delih hitro delala skorja. Tak koledarski čas nisem bil na Hochalmspitze še nikoli, nekako 3/4 ture poteka v senci. Super za pršič, malo manj super za uležan, zapihan sneg, ki čez celoten dan ostaja isti, kljub fantastičnemu, jasnemu vremenu. V kolikor se debelina snega ne bo drastično povečala, spomladanske smuke nad Kölnbrein jezom ne bo prav dosti. Ankogel, Schwarzorni in Kölnbreispitze so napol kopni, videti je, da je še največ snega na vzhodni strani Hochalmspitze.
Zadnja sprememba: 22.02.2025 ob 22:08
Poglej si še
“Pod robom”
Mehko