Turnosmučarski valat
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.718 m
Na Gospodov dan je zapovedan počitek. A ne za vse. Zlasti nemirni mož, ki ga tare hipertrofiran smukoturni libido, si ne more kaj, da bi kar počival pred teve ekranom, zdolgočaseno buljil v vseh sort mičnih športnic in stasitih športnikov, ki se gladiatorsko pehajo za rezultati, se basal s čipsom in žuljil cocacolo. Medtem pa mu zunaj jarko solnce jemlje sneg po bližnjih in daljnih vršacih. Zato se na ta dan kljub zapovedi Vsemogočnega tam zgoraj nameri kvartopirsko solo brez družbe odigrati turnosmučarskega valata – pobrati vse štihe oz. smukaško oddelati Veliki Draški vrh in še Viševnik obenem.
Ob 8,40 odštorklja po kopni triglavanski romarski poti od Rudnega polja nad Konjščico do Jezerc, kjer je končno toliko snega, da zapreže svoje, ko bi dejal žal pokojni Igor Z., kozoroge in v spokojni samoti odcucka proti vrhu VDV. Vreme je kot naročeno, prijeten vetrič boža samotnega popotnika sredi belih gora in vsake toliko časa prinese še kak glas hribolazcev z MDV-ja, Ablance in Viševnika. Hodivši po pristopni smučini se mož zasanja v globoke misli in, ko se naslednji hip (ob 11,00!) zbudi, že stoji samcat na vrhu VDV.
Tole je pa kaj nenavadna scena, si misli; ob sončnih nedeljah se na zasneženem VDV običajno drenja zajetna množina turnosmučarske biomase! Ker pa ne daleč ne blizu ni videti nikogar, se mož zaskrbljeno vpraša, ali je pod vplivom kataklizmičnih klimatskih premen, na katere politike vseh dežel opozarja mlada, na katamaranu sredi oceana zibajoča se Greta, morda ogrožena turnosmučarska človeška vrsta in ji grozi neslavno izumrtje. To bi šele bil usoden udarec za človeštvo. Kdo bi namesto nas, turnih smukačev lahko tako umno upravljal z zasneženimi vršaci, usmerjal sonaturalen razcvet turne smuke in nenazadnje skrbel za resnicoljubno ozaveščanje o koristi turne smuke za narodovo dušno in telesno zdravje na frisbukih, tviterjih, instantgramih, Snežakih, TKG in drugih družabnih omrežjih? Škoda bi bila zagotovo neizmerna. No, pa vendar je pogled na sotrudnika tam daleč spodaj po vrhom, ki se je pravkar zagrizel v zadnji breg, sledil pa mu je še en turni smukač, nekoliko razblinil črne misli. Očigledno še ne bomo izumrli tako hitro, zaključi mož.
Pela po vršni flanki po trdem, ponekod z napihancem zabeljenim snegom, je uživaška. V smeri Studorskega prevala sonce že rahlo mehča sneg, vijuganje proti Jezercem pa se vrši spet po trdem snegu, ki daje vtis skorje in utegne mestoma presenetiti zlasti s kilogrami pretirano nabildanega smukača. Mož je, se razume, celotno progo odpeljal suvereno in brez najmanjših težav ter maksimiral svoje turno zadovoljstvo.
Na Jezercih spet zapreže kozoroge in z mladostnim korakom juriša na Srenjski preval ter ob 13,00 že stoji v gneči klasičnih hribolazcev na Viševniku. Ko poreče dve ali tri besede s turnimi sotrudniki, se požene v globel. Tu pa presenečenje! Prvi zavoj v putrčku, drugi zavoj v putrčku, pa tretji in četrti in tako kot po maslu do višine, ko je treba žalibog ustaviti konje in se prečno usmeriti proti Plesišču. Turnosmučarska nirvana brez primere! OMG, kaj takega na Viševniku, ko o pravi zimi še ni ne duha ne sluha! Seveda velemojster levega paralelnega zasuka izkoristi idealno priliko in uprizori v slogu hitrih in drznih akcijsko monodramo čistega turnosmučarskega pozerstva, šminkeraja in ekshibicionizma. Pokojni dr. Bučar, predsednik prve demokratično izvoljene skupščine, bi dejal, da ta pa tle afne gunca.
Za vas je užival Miha (M=M)
Zadnja sprememba: 08.12.2019 ob 22:46