Špranja nas je pričakala s čekani
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m
Včeraj iz Zajzere, čez Spodnjo Špranjo zarijemo v kanjon in "normalen" prehod v Zgornjo Špranjo. Pred nami je avstrijski par, naprej spustimo tudi fizično nabrušeno slovensko skupino. Predno zadihamo bolj vesel zrak, se nabašemo vsi na kup pred težavno prehodnem balvanu.
Kanjon ima veliko snega, tako kot celotna Špranja, le težava nastane, ker se Mojzesov žleb in zahodna stena Viša še nista popolnoma nič splazili. Prehodi čez (mimo, pod) balvani so za turne smuči skrajno neprijazni, za izstop na boljši teren smo odpeli smuči in s težavo zlezli čez balvan. V pancarjih in sipkem snegu je bilo napredovanje zelo naporno. Pod nogami so ves čas napol zaledeneni tolmuni in izdolbene votline.
Višje se usmerimo proti ŠPŠ, ko široko pobočja postane strmejše in ožje, za zadnjih 100 metrov odpnemo smuči. Vzpon naporen na smučeh in naporen tudi peš. Z Anžetom skujeva plan za smuko, tako da z Jero odsmučata proti jugu in Viški planini, jaz pa v fantastičnih razmerah v smeri pristopa. Spodaj pri macesnih spotoma "poberem" zapuščeno dekle, natakneva kože in v smeri bivaka Mazzeni najdem prehode proti grapi z markantnimi slapovi. Vstop v grapo je zelo strm a hvalabogu zasnežen. Vrnitev čez kanjon pod Mojzesom zato ni bil potreben. Smuka pod slapovi in tudi nižje čez Spodnjo Špranjo po mehkobi fantastičnega pršiča.
Na koncu "letim" še po Anžeta in Jero, ki sta s ŠPŠ čez Viško planino imela povprečno smuko.
Občutek varnosti se nanaša na kanjon, ki zaradi možnega zdrsa v tolmune na odpušča napak. Plazovna varnost pod izstopnim delom Škrbine je bila nizka. (vrsto vidnih klož pod severno steno Špika nad Nosom)
Zadnja sprememba: 29.01.2023 ob 15:53