Ko se v pršiču spremeni razmerje voda/zrak
Že na parkirišču je bilo par cm novega snega, tako, da smo takoj stopili na smuči. Vreme je bilo oblačno in kakor se čudno sliši, smo navijali, da bi tako tudi ostalo. Z višino se je debelila tudi snežna odeja, tako, da ga je bilo proti sedlu že kakih 30cm. Žal je postajalo vse topleje, pokazalo se je tudi sonce. S smučmi smo se povzpeli še malo nad sedlo, do t.i.Riomare placa. Kljub megli višje gor smo hoteli na vrh, napačno misleč, da je to prvi kup skal. Ko pa se je za trenutek zjasnilo, smo videli, da je do vrha še kar nekaj višincev in smo raje obrnili. Pršič je medtem zaradi toplega vremena pridobil na teži, naše noge pa tudi. K sreči je bilo vsaj snega dovolj, tako, da nam ni bilo treba paziti na mine. Na koncu je sledil še trening poganjanja. Prismučali smo do avta. V Flachauwinklu smo šli dotočit tekočino in naleteli na kelnarja iz Slavonije. Po krajši izmenjavi mnenj o svetu "a i šire" nas je čakalo še dve uri vožnje po Koroški, kjer še vedno ni sledi o zimi.
Zadnja sprememba: 01.03.2025 ob 11:21
Poglej si še
Zaključni dolomitski podpis
Joceva čelada