siva, a sladka
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m
Včerajšnje optimistične zabeležke o brezvetrnih Kraravankah so nas zmamile na Ptičji vrh. Cincali smo sicer med Struško, Klekom in Kriško steno, a nas je siva scenografija nad Jesenicami prepričala, da bo Ptičji vrh čisto spodobna smukoturna destinacija. Obdani s prizori pravljično zasneženega gozda, ki jih oko skoraj ne pozna več, urno odbrzimo po sankaški progi proti Markljevemu rovtu, od tam pa po lepo udelani pristopni smučini proti vrhu. Da vzhodna flanka že kaže začetne znake zakložanosti, je očigledno izpričala osiromašena uglajenost turnega smučanja, ki so se ga trudili pred nami uprizoriti proti dolini hiteči sotrudniki. Ko stopimo končno na vrh, se odločimo maksimirati smukoturno ugodje, zato se namesto v kložo zakadimo v malodane virgo intacta celec na zahodni flanki, ki gravitira proti Sedlu Suha. Res da v tem koncu kaj več kot sto bombastičnih višincev ni mogoče pridelati, saj se flanka žal konča v hosti, a če te pod smučmi razveseljuje celec, je turnosmučarska satisfakcija popolna. Za vse, ki si želijo sproščenega sukanja smuči s Ptičjega vrha, je trenutno snega povsod v izobilju, tako na planem kot v hosti.
Na kratki in oblačno sivi, a sladki turi smo uživali Živa, Miha in Miha
Zadnja sprememba: 22.01.2023 ob 20:45
Poglej si še
Če za vogalom ne bo boljš - gremo dol
Lokalno