Sedlo Uršič
Smuči je bilo potrebno nositi dobrih 200 višincev, čez oba strma klanca. Začetek snega je bil pomrznjen. Premišljeval sem, da mogoče ne bi bilo neumno natakniti srenačev, ko mi je zdrsnilo. K sreči tokrat niso šla rebra, ampak samo nohti, ko sem se ustavljal. Napredek :-(. Pri Gilbertiju sva se odločala, kam naj jo mahneva. Proti Uršiču je na prvi pogled izgledalo kar ubogo, proti Prevali pa nama ni preveč dišal vzpon nazaj grede. Zmagal je Uršič, še dobro. Do sedla pod oknom se je prišlo brez snemanja smuči, le zadnje metre do okna sva premagala peš. Smučala sva bolj po sredini, nato pa prečila desno in prišla v krnico pod Gilbertijem. Smuka je bila pomladanski miks, nikjer pa gnoj. Smučišče je bilo okrog 12h tudi še v dobrem stanju, tako da tistih 15min peš ni pokvarilo vtisa. Sledila je še osvežitev v Rabeljskem jezeru in nato analiza pri "Firerju". Smuka bo še nekaj časa aktualna.
Zadnja sprememba: 03.05.2026 ob 18:48
Poglej si še
Raziskovanje Schobrove skupine
Dolga je pot do "rajskega" firna