Še se da
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.850 m
Vstajenjsko jutro smo obeležili z zgodnjim vstajanjem. Na parkirišču se nas je zbrala osmerica, nekako na pol dogovorjeni dve ekipi po štiri. Martin, ki je bil tu 10 dni nazaj, je ugotavljal, da je dež pobral okoli 40 cm snega. O smuki do avta torej danes ni bilo govora. Do Jamnikove planine smo šli peš, potem pa s kar nekaj prestopi po letni poti do Hagener Hütte.
Višje gori je bilo okoli 10-15 novega snega (od četrtka). Na severnih pobočjih je ostal nekako na pol suh, malo obdelan le od vetra. Na južnih flankah pa je to pomladno sneženje (kot se to velikokrat zgodi) naredilo bolj kot ne le "štalo"; novi sneg se še ni utegnil predelati.
Naša četvorka se je zadovoljila s platojem ca 150 višincev pod vrhom, "ta mladi" štirje pa so šli prav na vrh.
Za peljat je bil SV grebenček prav fin. Od sedla naprej - se pravi, vzhodne in južne flanke - pa precej južno, vse od lepo plovnega snega do pravega nogolomca. Na koncu po dolini spet nekaj prestopov ter iskanje najbolj ugodnih snežnih jezikov mimo potokov, nato pa 15 min peš do avta.
Lep, pester in zgoraj kar zimsko začinjen dan.
Zadnja sprememba: 21.04.2025 ob 11:48
Poglej si še
Z megle na sonce (in nazaj)
Ko ne gre vse po planu