Samo (ime) med sankači
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.400 m
V tretje gre Rado, v četrto pa Samo in Solo. Očitno so imeli moji smučarski frendi drugačne plane za novo leto, nekateri plezalne, nekateri spalne, nekateri mačkaste, nekateri neznane, tako da sem se na omenjena vrhova podal sam. Pri tem naj poudarim, da sta oba v skupini Nockberge, eden levo, drugi pa desno nad kočo Steinalmhutte in ne vem zakaj Snežak Klomnock uvršča med Nizke Ture.
Kakorkoli, kljub temu, da sem bil solo, nisem bil sam, saj se je na pobočjih vrhov našlo še nekaj smučarjev, po cesti, ki vodi od omenjene koče, pa bezbroj sankačev. Ker sem bil pozen (start od avta na cca 1400 vm ob 11:30), sem dal v drugo in bil na vrhu Klomnocka v malo več kot dveh urah. Da sem zadostil vsaj pogoju t_s ≈ t_c, če že ne t_s > t_c, mi ni ostalo drugega kot to, da sem pri koči ponovno vpregel pse in osvojil še Steinnock.
Da ne dolgovezim pretirano, glavni del! Spust s Klomnocka je na začetku predvsem leden, prekinejo ga krajše zapleta super grifig podlage. Glede na to, da gre na začetku bolj kot ne za prečnico, se tole da lepo skombinirati v ledeno prečenje z nekaj zavoji po grifig snegu. Malo preden zagledamo kočo Steinalmhutte pa je najbolj smiselna smer naravnost proti njej, desno navzdol, zato si ob vzponu velja zapomniti njeno lokacijo. V tej smeri je namreč zelo dolga linija enkratne grifig podlage, zasluži si oceno 6 snežink, po tako idealni mislim, da nisem še smučal! ^^ Malo nad kočo se tole pretvori v skorjasto kložo, vendar je skorja "nežna", tako da je smučanje tudi v tem delu prav solidno.
Od koče torej še na Steinnock, ki pa ni ponudil tako prijetne smuke. Celoten zgornji del je leden, obvoza ni. Podlaga je za nabrušene robnike vseeno prav fajn, samo osebno mi ne predstavlja takega užitka. Nato pa sledi mix omenjenega grifig snega, predirajoče klože in še malo ledenega vmes. Pa mix je tako gor-dol kot levo-desno, pogosto na razdalji samo par metrov, pač malo sitno...
Od Steinalmhutte se za enkrat še da spustiti po grabnu (zaškrtalo je samo enkrat), tam se za razliko od obeh vrhov najde tudi kakšna malo bolj strma linija. Je pa graben v zelo osončeni legi, posledica česar je nemoteča predirajoča skorja, tako da ne vem kako dolgo bo še zdržalo brez kakšne nove pošiljke snega. Na koncu grabna se priključimo sankaški progi, ki gre po cesti do koče Steinalmhutte in po njej brez odpenjanja prismučamo kakšnih 20 metrov pred avto. Seveda v primeru, da si poiščemo idealen parkir plac. ;)
Zadnja sprememba: 02.01.2020 ob 00:28
Poglej si še
Letošnja prva Avstrijska
Raziskovanje samotnih gora nad reko Möll
